Iz rastlin po starih receptih, kot jih je pripravljala babica Pepca, izdelujejo domače sokove, medene sirupe in marmelade. Obiskovalci, ki se želijo dlje pomuditi na jugu, na domačiji, ugnezdeni sredi razkošja trav, drevja in cvetja, užijejo mir, občutijo prvinskost narave in obudijo spomin na stare čase. V dolino reke Kolpe, kjer življenje upočasni tok, vabi žena in mama petih otrok Meta Brozovič.
Ko človek pride k vam, ne ostane ravnodušen. S katerimi besedami bi opisali Sečje selo, biser v dolini reke Kolpe?
Naša vas leži v bližini Vinice ob čudoviti reki, mislim, da eni najčistejših v Sloveniji, ki poleti doseže tudi 28 stopinj. Tako se sosedje, vaščani pa tudi naključni obiskovalci poleti srečujemo na vaškem kopališču; otroci uživajo v skupnih igrah, možje in fantje kartajo, s čolni prevažajo svoje (in sosedove) otroke po Kolpi, mamice pa imamo priložnost za pogovor, druženje, seveda tudi kopanje, raftanje, predvsem pa je dragoceno, ker kot vaščani in prijatelji ostajamo povezani. Poleti se čas v naši vasi nekoliko ustavi. (Nasmeh.)
Kako to, da ste odločili odpreti vrata vaše domačije in sprejeti skupine ali naključne obiskovalce? Kaj vse jim ponujate?
Naš dom je bil od nekdaj odprt za prijatelje, prijateljev prijatelje, družine, skavte in tudi naključni popotnik je vedno lahko dobil kozarec vode in kos kruha. Taka odprtost je, se mi zdi, Belokranjcu položena v zibelko. Ker naša domačija leži na koncu vasi, kjer se začenja gozd, in imamo na vrtu nekaj prostora, ga z veseljem ponudimo na razpolago. Zadnje čase nas obiskujejo tudi šole in vrtci; vsak otrok je vesel, če lahko za nekaj ur postane vaški pastirček, se igra stare pastirske igre, zakuri pastirski ogenj in si v žerjavici speče krompir ali koruzo.
Kako ste z družino, devet vas je, povezani z naravo? Je to sploh mogoče razložiti?
Po naravi sem človek, ki ne sledi slepo vsem novitetam in modnim trendom, v meni je nekaj, kar se pravzaprav močno upira »normalnemu načinu življenja«, kot ga poznamo danes. Vesela sem, da imam pogum tem notranjim vzgibom prisluhniti in jih uresničevati. Tako sem si, kljub nasprotni miselnosti, upala z možem načrtovati večjo družino, pustiti službo in ostati doma z otroki, upam si svoje otroke dojiti do treh let, jih ne dati v vrtec in jih v predšolskem obdobju namesto pisanja in branja raje naučiti zavezati si čevlje, speči kruh in znati najti pravo rastlino za določeno tegobo. Mislim, da smo danes zelo odtujeni od narave in od samih sebe, predvsem nam velikokrat manjka poguma, da bi si upali prisluhniti in biti nekoliko drugačni.
Kdaj pa je pri vas najlepše?
Pri nas je vedno najlepše! Imamo veliko sonca, oči se naužijejo zelene barve, ušesa so polna ptičjega žvrgolenja in šumenja slapov reke Kolpe. Manj je sodobnih kradljivcev časa, ki nas vabijo stran od resničnega življenja. Pri nas teče nekoliko počasneje. Je pa seveda dobro, da to ozavestiš, sicer gre lahko mimo tebe, čeprav je še tako čudovito.
Kaj je zdaj, na pragu poletja, v središču vaše pozornosti? Mislim na zdravilne rastline.
V središču moje pozornosti je vedno družina, ampak zdaj, na pragu poletja, mojo pozornost pritegneta tudi meta in melisa, ki s svojim vonjem napolnjujeta naše vrtove. Potem je tukaj žajbelj, ki z dišečimi cvetovi privablja čebele pa tudi nas, saj iz njega naredimo čudovit sirup za sok. Seveda se v teh dneh na vrtovih razcveta tudi bezeg, domači gozd pa je poln smrekovih vršičkov, veliko pa je še rastlin, ki jih nabiramo za domače čaje in zdravilne medene sirupe.
Medene sirupe delate po starih receptih, kot jih je pripravljala babica Pepca. Draga Meta, se ženske bolj spoznamo na rastline kot moški?
Spoznaš se na tisto, kar ti je pomembno. Spol pri tem ni važen. Saj smo vsi poznali patra Ašiča.
Katere rastline so najbolj zdravilne?
Po mojem rastline niso bolj ali manj zdravilne. V naravi je tako, da nam ta daje pravzaprav vse, kar potrebujemo za zdravo življenje. Samo sodobni človek se je nekje izgubil in zdaj bolj verjamemo kemiji kot naravi. Ampak, za vsako bolezen raste rož'ca. (Nasmeh.)
Receptov za medene sirupe in namigov, proti kateri tegobi je kakšna zel učinkovita, ne skrivate, kajne? Katera je vaša skrivnost za boljši vsakdanjik?
Poleg tega, da zjutraj popiješ kakšen dober čaj, se mi zdi pomembneje, da vsako jutro ozavestiš, da je dan, ki je pred tabo, tvoja priložnost. Lahko ga zapraviš in izgubiš med drugimi dnevi svojega življenja, lahko pa se odločiš, da ga boš sprejel kot darilo stvarnika, ki te ima rad. Sama sem pred leti zelo hudo zbolela, imela sem raka, in od takrat je zame vsak dan poseben – je darilo in priložnost.
Katera je najlepša plat vašega dela? Kako pravzaprav zmorete vse, ste mamica petim otrokom, kajne, in ob zdajšnji proizvodnji sirupov načrtujete še domači sok iz maline, aronije in borovnic?
Najlepše pri našem delu je, da smo lahko z družino veliko skupaj. Lepo je, ker smo veliko v naravi. Ker ni hrupa, se lahko pogovarjamo ali pa naredimo hrup s svojim smehom in razposajenostjo. Včasih ga delamo tudi s prepirom.
Kje lahko kupimo vaše izdelke?
V vseh Mercatorjevih hipermarketih, KGZ Škofja Loka, Agraria Koper, v Kalii, KGZ Krpan in še v nekaterih manjših trgovinah po vsej Sloveniji.
Belokranjci ste znani po gostoljubnosti. Katera je značilna jed vaših koncev?
Kdo ne pozna belokranjske pogače? Pa koruznih žgancev in ajdove potice? Viniška specialiteta pa je prosta povitica, recept zanjo najdete na naši spletni strani.
