V prsih nastaja toliko mleka, kolikor ga bo otrok popil. Zelo pomembna sta umirjeno dojenje in uravnotežena prehrana z omejenimi količinami maščob. Če nastanejo težave oziroma mati ne more ali ne sme dojiti, obstajajo na trgu nadomestna mleka. Dojenje vsekakor zagotavlja novorojenčkom najboljši začetek življenja in razvoj. Pomembno lahko ohranja zdravje matere in ustvarja vez med njo in otrokom. Običajno ritem dojenja narekuje kar otrok sam in je takšen tudi najprimernejši. Pri zdravem, donošenem otroku je torej najbolje slediti njegovemu »povpraševanju«. Se pravi, da se doji tako dolgo in tako pogosto, kot želi. Prve tedne je tako imenovano maratonsko dojenje nekaj običajnega, kasneje pa se otroci običajno dojijo krajši čas, ker jih že bolj začne zanimati okolica.
Dovolj tekočine
Dojenje poteka najbolje, če so matere zdrave in imajo ustrezno raznovrstno, pestro hrano, ki je bogata s hranilnimi snovmi. Ta lahko izpolni potrebe, ki jih prinaša dojenje. Priporočljiva so žita, sveže sadje, zelenjava in hrana beljakovinskega izvora. V prvih mesecih se morajo izogibati živilom, ki jih težko prebavijo, saj bi povzročala težave tudi dojenčku. Dnevno uživanje ovsene kaše, denimo, povečuje produkcijo mleka, med dojenjem pa mora imeti mamica pri roki vedno dovolj navadne vode ali nesladkanega zeliščnega čaja. Zaradi dojenja se namreč poveča potreba po tekočini.
Otrokove potrebe
Številne mamice, ki ne dojijo, a so si želele, pogosto muči občutek krivde, pa je to povsem odveč. Najbolj pomembno je namreč, da znajo prepoznati otrokove potrebe in se nanje ustrezno odzvati. Dati mu morajo čim več fizične bližine, nežnosti, se z njim pogovarjati, ga znati potolažiti, ko joka ali je vznemirjen, in ga ne puščajo samega.
Nadomestno mleko
Včasih jo torej zagode genetika in materinega mleka zlepa ni. Zato je tu nadomestno mleko, ki ne vsebuje nobenih škodljivih sestavin, saj je pod strogim nadzorom in ga nenehno preizkušajo, preverjajo. Ne nazadnje je namenjeno tudi nedonošenčkom, ki so za dojenje največkrat prešibki. Na prodajnih policah pa je tudi za tiste, ki jim materino mleko ne zadostuje.
Po rojstvu novorojenčka je zelo pomembna nega materinega telesa za dojenje, okrevanje ali preprosto za dobro počutje. Izdelki za nego med nosečnostjo in po njej vsebujejo sestavine, pomembne za zdravje in preizkušene s številnimi farmakološkimi raziskavami. Z njimi lahko izboljšamo stanje kože ali celo odpravimo marsikatero nepravilnost ali težavo na njej. O primernem mazilu za dojke se je treba posvetovati s strokovnjakom. |
Dodajanje hrane
Ko dojenček dopolni približno šest mesecev, napoči čas za uvajanje gostejše hrane. Vsako novo živilo mu je treba sprva ponuditi le enkrat na dan v majhni količini, eno do dve žlički, najprej v tekočem stanju. Nova živila je treba uvajati z razmikom enega tedna, da se navadi na okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji laže ugotovimo, katero živilo jo je povzročilo. Nove obroke – zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša (kosilo), mlečno-žitna kaša (večerja) in žitno-sadna kaša (popoldanska malica) – uvajamo tako, da trikrat v razmiku štirih tednov en mlečni obrok nadomestimo z novim.
Kdaj ga odsvetujejo
Materino mleko je zagotovo najboljša hrana za dojenčka, vendar včasih ni priporočljivo. Matere, ki pokadijo škatlico na dan, zastrupljajo otroka s škodljivimi snovmi, močno kajenje poleg tega zavira nastanek mleka. Dojenje ni zdravo niti pri nobeni od oblik uživanja alkohola in drog ter zlorabi poživil, kronično bolne matere in tiste, ki redno jemljejo zdravila, pa se morajo obvezno posvetovati z zdravniki.
Dojenje v času
Materino mleko je nepogrešljiva hrana dojenčkov vso zgodovino razvoja človeške vrste. V vseh obdobjih so se seveda matere kdaj znašle v težkih okoliščinah, ko so morale poiskati nadomestke: mleko druge ženske ali drugo hrano, s katero bi otrok lahko preživel. Obstajali pa so tudi časi, ko matere iz visoke družbe niso hotele dojiti, saj je to tedaj veljalo za manjvredno početje. Najele so dojilje, ki so doma pogosto pustile svojega nedojenega otroka. V teh izzvanih okoliščinah so otroci namesto materinega mleka torej začasno ali trajno potrebovali nadomestke. Pojav dojilj sicer sega že v rimske in grške čase. V srednjem veku se je dojiljstvo razvilo celo v poklicno dejavnost in se v Evropi obdržalo do 20. stoletja, ponekod celo po prvi svetovni vojni. Tudi v slovenskih meščanskih hišah 20. stoletja so bile dojilje samoumevni del služinčadi. Med aleksandrinkami v Egiptu so bile celo najbolje plačane in imele poseben status – bile so del družine, gospodarji so jim skrbno izbirali hrano in pazili, da so dovolj jedle, njihovo delo pa je bilo samo hranjenje otročička. Ker so verjeli, da se na otroka prenaša z mlekom tudi značaj dojilje, so morale biti poštene in dobre izbranke, ki so nato pri družini ostajale vrsto let tudi kot varuške.
