Britanski zdravniki so dognali: če dojenček deli posteljo s starši, se tveganje za smrt v zibelki menda poveča kar za petkrat. Tveganje ostaja, tudi če se starši izogibajo tobaku, alkoholu in mamilom, se pravi, dejavnikom, ki so povezani s sindromom nenadne smrti dojenčka (SNSD), ugotavlja raziskava strokovne revije BMJ Open, ki jo izdaja združenje britanskih zdravnikov.
Nove smernice?
Primerjali so podatke 1500 primerov sindroma nenadne smrti dojenčka s podatki kontrolne skupine več kot 4500 staršev. V Veliki Britaniji še veljajo smernice, po katerih naj se starši sami odločijo, kje bo dojenček spal, čeprav kot najvarnejšo možnost priporočajo zibelko ali otroško posteljico, ki je v isti sobi kot starši. V drugih državah, denimo v ZDA ali na Nizozemskem, gredo nekoliko dlje in staršem priporočajo, naj ne spijo v isti postelji z dojenčkom v prvih treh mesecih starosti, tudi če prej niso kadili ali pili alkohola.
| Varno spanje |
|
Profesor Bob Carpenter z londonske visoke šole za higieno in tropsko medicino, kjer so izvedli analizo podatkov o SNSD, je prepričan, da bi morala tudi Velika Britanija odločneje zagovarjati smernice, naj dojenčki ne spijo s starši. Tamkajšnja vlada je pozvala nacionalni inštitut za zdravje NICE, naj prouči izsledke raziskave in po potrebi pripravi nove smernice. Carpenter vztraja, da bi spanje v ločenih posteljah reševalo življenja – po njegovih izračunih bi se tako izognili kar 120 primerov smrti v zibelki od 300, kolikor jih na leto zabeležijo v Britaniji. To seveda ne pomeni, da dojenčki sploh ne bi smeli biti v postelji s starši med crkljanjem ali dojenjem, le nato naj ga položijo v svojo posteljico ali zibelko.
Spanje na hrbtu
Asist. mag. Janez Babnik, dr. med., vodja neonatalne službe v enoti intenzivne nege in terapije novorojenčkov v ljubljanski porodnišnici, se je s SNSD začel aktivno ukvarjati po letu 1992, ko se je po Evropi in ZDA začela kampanja Back to sleep, s katero so ozaveščali javnost, naj dojenčki spijo na hrbtu. »Tedaj smo menili, da je spanje na boku tudi varno, a zdaj vemo, da spanje na boku prinaša večje tveganje,« pravi sogovornik. Z obveščanjem javnosti jim je uspelo, da danes večina slovenskih otrok spi na hrbtu.
Pri nas je primerov SNSD zelo malo, nekako 0,2 promila na tisoč rojstev ali celo manj. Po drugi strani pa je treba vedeti, da je SNSD med donošenimi zdravimi otroki najpogostejši vzrok smrti. A ker se veliko pozornosti vlaga v pravilno spanje dojenčkov, se ta delež zmanjšuje, pravi Babnik.
| Sindrom nenadne smrti dojenčka ali SNSD je nepričakovana smrt dojenčka, ki ostaja nepojasnjena tudi po obsežni preiskavi in obdukciji. Znan je tudi kot smrt v posteljici, saj se po navadi zgodi takrat, ko dojenček drema ali spi. Najpogosteje se zgodi v prvih štirih mesecih življenja. Vzrok ni znan, najverjetneje gre za kombinacijo dejavnikov. |
Več ko je otrok star, bolj ima zrele mehanizme, ki mu sporočajo, da se duši. Otrok, ki se pri okoli šestih mesecih starosti sami začnejo obračati v postelji, sredi noči ne obračamo na hrbet. Dovoljena je tudi duda, saj se je pokazalo, da je manj primerov SNSD, če otroci dudajo, saj se ponoči večkrat predramijo. Seveda pa je treba paziti, da je ne ponujamo v obdobju, ko se dojenje šele vzpostavlja.
»V devetdesetih letih je šlo za to, da spremenimo navade vseh mamic. Ko je védenja dovolj, je že v redu. In če vsake toliko časa kakšen novinar kaj napiše o tem, tudi nič ne škodi,« sklene Janez Babnik.
