Enostavni ogljikovi hidrati telesu res niso prijazni, a krivde za vse tegobe, ki pestijo sodobnega človeka, jim vendarle ne gre pripisovati. Beli kruh denimo, ni tako slab, kot se je nekdaj domnevalo in ne spodbuja kopičenja kilogramov pri vseh, ki se z njim krepčajo. Kako določena hrana nanj vpliva, je namreč odvisno od vsakega posameznika in njegove presnove ter ne od hrane same.
V Izraelu, od koder prihajajo nove smernice, so spremljali 40 prostovoljcev, ki so jih razdelili v dve skupini. V prvi so uživali domači kruh iz kislega testa, pripravljenega iz ržene in pšenične moke ter pripravka za kislo testo, v drugi pa belega, poroča Daily Mail.
Količina sladkorja v krvi je po uživanju narasla v obeh skupinah, razlik v pridobljeni teži pa ni bilo. Kot se je izkazalo, je za vpliv hrane na telo v resnici odgovoren mikrobiom (sestava mikroorganizmov) v črevesju vsakega posameznika.
S prehrano, ki je odgovarjala mikrobiološki sestavi organizma posameznikov, so strokovnjaki raven sladkorja povrnili v normalno stanje.
»Obstaja prepričanje, da so določene vrste kruha boljše od drugih. Industrijski beli kruh se tako šteje za slabšega, domači naj bi bil boljši. A tega ni mogoče posploševati, saj smo dokazali, da je odziv organizma na kruh povsem individualne narave. Prav tako velja za vsa ostala živila. Vse je torej odvisno, kako se nanje odziva telo posameznika,« je povedal dr. Evan Elinav z Weizmannovega inštituta znanosti v Izraelu.
