Kako poteka v zgodnji dobi otroštva? Na kakšen način malčke spodbujati v koristnost nošenja očal? Na vprašanja o korekciji dioptrije pri otrocih odgovarja Rok Grčar, dr. med., specialist oftalmolog iz Očesnega centra Irman.
Ali drži, da se otrok rodi daljnoviden?
Res je, da se povprečen otrok rodi z nekaj dioptrijami daljnovidnosti, poleg tega je še normalna blaga cilindrična dioptrija. Novorojenček tako vidi precej megleno, zanaša se predvsem na druge čute in prirojene nagone.
Vid se razvija, kajne?! Kdaj se normalizira, če običajen vid lahko tako označimo?
Tako je! Tako vidna ostrina kot dioptrija se v prvih dveh letih precej izboljšata oz. normalizirata. Večina sinaps, povezav med živci v možganih, se vzpostavi do tega obdobja. Otrok zelo hitro povezuje različne dražljaje iz okolja v izkušnje. Če vidu v tem obdobju ne omogočimo, da se začne razvijati, se nikoli ne vzpostavijo pravilne povezave med očesnim živcem in možgani. Po daljši deprivaciji pravilnega dražljaja (zaradi visoke dioptrije, škiljenja ali motnih optičnih medijev, denimo otroške sive mrene) se razvije slabovidnost, ki jo do določene starosti še lahko nekoliko popravimo, načeloma pa vid ostane na slabovidnem očesu vse življenje slabši in se ne izboljša niti z operacijo. Zato sta zgodnje odkrivanje in pravočasna terapija ključna za uspeh.
Kateri znaki nakazujejo na slab vid malčkov?
Slabši vid zelo pogosto opazijo starši. V ambulanti povedo, da je njihov otrok neroden, se pogosto zaletava in spotika, prepozna predmete in osebe šele iz neposredne bližine. Zelo pogost znak je tudi škiljenje. Včasih pa starši slabšega vida ne opazijo, zlasti če je ta prisoten na samo enem očesu. Zato so pomembni sistematski pregledi.
Kdaj naj starši pripeljejo otroka k oftalmologu? Kakšne so sicer smernice za prvi pregled otrokovih oči?
Starši pripeljejo otroka k oftalmologu po mnenju pediatra, ki odloči o napotitvi glede na znake in simptome. Prvi pregleda otroka že takoj po rojstvu neonatolog – pediater za novorojenčke. Poleg drugega je pozoren na morebitne infekcije, večje malformacije v predelu oči, na gibljivost zrkel, zelo pomembno je tudi to, da preveri prozornost optičnih medijev. Prvi sistematski pregled je v otrokovem tretjem letu, ko je že dovolj star, da sodeluje pri pregledu vidne ostrine. Torej, kako majhne predmete še prepozna na določeni razdalji. Če je ostrina na posameznem očesu preslaba, otroka pregledamo še oftalmologi.
Kako poteka pregled pri zelo majhnih otrocih, ki denimo še ne znajo govoriti?
Pri zelo majhnih otrocih je možna ocena vidne ostrine z elektrofiziološkimi metodami v specializiranih laboratorijih. Tam neposredno opazujemo odziv vidnih čutnic in živčevja na vidni dražljaj. Pozneje, ko se otrok že ozira po predmetih oz. kontrastih, lahko izmerimo vidno ostrino glede na velikost vzorca, ki ga še opazi in se po njem ozre.
Lahko starši nadebudneže na pregled pripravijo?
Dobro je, če lahko starši otroka pred in med preiskavo pomirijo, kakor tudi, da so otroku preiskovalni simboli znani in jih znajo poimenovati. Na splošno pa velja, da mora pregled potekati v mirnem in prijaznem okolju, pogosto so v pomoč igrače, oftalmologi s posluhom med posameznimi testi tudi pojejo.
Slabovidnih otrok je čedalje več. Kaj bi svetovali staršem, katerih mlajši otroci napenjajo oči na tablicah in pametnih telefonih ter izgubljajo periferni vid?
V razvitem svetu vlada epidemija kratkovidnosti prav zaradi našega življenjskega sloga. V glavnem pogosto uporabljamo vid za bližinsko delo, denimo za branje, delo z računalnikom, v otroškem obdobju pa se lahko zaradi tega oko prilagodi in postane kratkovidno. Zanimivo je, da imajo kratkovidni ljudje v večini družb povprečno boljšo izobrazbo, kar lahko pomeni, da so več časa preživeli za knjigami in se je zato povečala minus dioptrija ali pa jih je kratkovidnost prisilila v bolj učenjaško življenje. Kratkovidnost, ki nastane zaradi okolnih razlogov, lahko upočasnimo z uvajanjem premorov med bližinskim delom, denimo pet minut gledanja skozi okno na pol ure branja, in pravilno osvetlitvijo. Ravno dnevna svetloba pospešuje izločanje nekaterih lokalnih hormonov, ki uravnavajo rast zrkla, in posredno zmanjša naraščanje dioptrije. Zanimivo, Avstralci so veliko manj kratkovidni kot genetsko zelo sorodni Angleži predvidoma ravno zaradi daljšega časa, ki ga preživijo na soncu.
Številni otroci neradi nosijo očala. Jih morajo nositi ves čas ali le v vrtcu ali šoli?
Nošnja očal ima v otroškem obdobju, torej nekje do desetega leta, še terapevtsko vlogo, torej pomaga pri razvoju vida. Zato je pomembno, da otroci uporabljajo očala po navodilih oftalmologa. Včasih jih lahko snamejo med športno aktivnostjo ali celo med daljšimi obdobji prostega časa, včasih pa je stalna nošnja očal zelo priporočena, zlasti če zdravimo slabovidnost. Starši morajo biti v tem primeru dosledni.
Kaj je pomembno za zdravje oči?
Na splošno je za zdravje oči pomembno uravnoteženo življenje z raznoliko prehrano, izogibanje ekstremnim razmeram (močno sonce, okolni toksini), uporaba zaščite pri fizičnem delu in preventivni pregledi pri okulistu, zlasti po 40. letu ali v primeru družinskega pojava očesnih bolezni.
Kako vi skrbite za dober vid?
Na srečo nikoli nisem imel težav z vidom, dober vid mi je nekako samoumeven, zato bi lahko rekel, da je kovačeva kobila bosa.
