Sprejeli smo, da je že kar neizogibna sopotnica staranja, in res so številke obolelih iz leta v leto višje. Le kaj bi na to porekli naši predniki? Ob dejstvih bi se nedvomno zgrozili.
Ko govorimo o sladkorni bolezni, znani tudi pod imenom diabetes, imamo pravzaprav v mislih več različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze ali krvnega sladkorja v krvi. To se zgodi zaradi oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra, in okvare trebušne slinavke, ki sčasoma tako napreduje, da se tudi načini zdravljenja sladkorne bolezni stopnjujejo.
Tip 1
Poznamo več tipov sladkorne bolezni, tip 1, tip 2, nosečniški diabetes, kronično hiperglikemijo, moteno toleranco za glukozo in mejno bazalno glikemijo, najpogostejša pa je sladkorna bolezen tipa 2. Kar od 90 do 95 odstotkov vseh obolelih trpi za tem tipom, ki se pojavi v odrasli dobi, s staranjem pa delež obolelih strmo raste. Skrb vzbujajoče je, da se zaradi slabe in hitre prehrane, pomanjkanja gibanja in povečevanja telesne teže pri prebivalstvu starostna meja ob pojavu sladkorne bolezni tipa 2 vse bolj niža, obenem pa vedno več otrok in mladostnikov zboleva za diabetesom tipa 1. In kakšna je razlika med njima? Predvsem v času napredovanja bolezni. Pri tipu 1 namreč hitro propadajo beta celice trebušne slinavke, tako da neha izločati hormon inzulin. Ta je ključen za prehajanje glukoze iz krvnega obtoka v celice, in če ga ni, celice naenkrat ostanejo brez energije. Organizem išče nadomestek drugje in začne črpati lastne zaloge maščobe, zato ljudje, ki zbolijo za sladkorno boleznijo tipa 1, naenkrat nekontrolirano shujšajo. Ker je njihova trebušna slinavka trajno poškodovana, morajo nemudoma začeti trajno zdravljenje z inzulinom.
Tip 2
Sladkorna bolezen tipa 2 pa napreduje počasi. Krvni sladkor se lahko zelo lenobno dviguje tudi več let in ker večje zdravstvene težave niso takoj opazne, posamezniki na začetek in potek bolezni niti niso pozorni. To je velika škoda, saj se lahko s pravočasnim ukrepanjem celo izognejo zdravljenju z inzulinom ali ga vsaj odložijo za nekaj let. K zdravniku jih privedejo šele močan občutek žeje, pogosto in oblino odvajanje vode ter hujšanje. Pomembno je, da v začetnih fazah razvoja bolezni korenito spremenijo življenjski slog, uvedejo zdravo prehrano in redno gibanje ter iz vsakdana izločijo ves nepotreben stres. Ko zgolj zdrav življenjski slog ne zaleže več, morajo bolniki poseči po zdravilih v obliki tablet, kasneje pa tudi po zdravljenju z inzulinom.
Skrb vzbujajoča sedanjost
Mnogi vzamejo sladkorno bolezen v zakup staranja, vendar pa je ogromen zdravstveni problem, ki vsako leto na žalost dobi večje razsežnosti. Svetovna zdravstvena organizacija WHO je letošnji svetovni dan zdravja pred mesecem dni posvetila ravno diabetesu. Izračunali so namreč, da se je število bolnikov v zadnjih 30 letih početverilo, tako da danes za njim trpi kar 422 milijonov odraslih, večina prebivalcev držav v razvoju. Predvidevajo še, da se bo številka v 20 letih celo podvojila. Zaradi slabe ozaveščenosti je v preteklih letih terjal tudi ogromno smrtnih žrtev. Kar 1,5 milijona ljudi je leta 2012 namreč umrlo zaradi sladkorne bolezni. Tudi v Sloveniji statistike niso zavidljive.
Vse več sladkorne bolezni
Zadnji popis bolnikov leta 2014, ki so ga izvedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je pokazal, da pri nas za diabetesom trpi presenetljivih 104.550 bolnikov, kar je 12,5 odstotka več kot štiri leta prej. Povečevanje sladkorne bolezni je tako več kot očitno. Poudarimo, da je toliko registriranih bolnikov. Številka je gotovo še večja, saj veliko ljudi leta in leta trpi za simptomi diabetesa, a zdravnika preprosto ne obiščejo. Strahotne so tudi številke, povezane z zdravljenjem sladkorne bolezni pri nas. Samo pred dvema letoma smo kar 28,3 milijona evrov namenili za zdravila za zniževanje krvnega sladkorja in 16,2 milijona evrov za medicinske pripomočke za zdravljenje sladkorne bolezni. Preprečevanje, zgodnje prepoznavanje in oskrbo sladkorne bolezni tipa 2 pa je izvajalo 435 referenčnih ambulant družinske medicine. Dejstva govorijo sama zase in več kot očitno je, da diabetes ni le kronična bolezen posameznikov, ampak tudi velik problem in izziv za zdravstveni sistem in celotno družbo.
