Desetina naših otrok ni fit

Čeprav se epidemija čezmerne telesne teže in debelosti pri otrocih in mladostnikih v nekaterih starostnih skupinah umirja, razlogov za zaskrbljenost še vedno ne manjka. Podatki kažejo, da slabe navade opuščajo predvsem v družinah z višjim socialno-ekonomskim standardom, v nižjih ekonomskih slojih pa še ne.

»Kaže se, da niso pomembne samo presnovne spremembe zaradi povečane količine maščevja v telesu, kar povzroča blago kronično vnetje kot podlago za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB), ampak predvsem razmerje med mišično in maščobno maso pri posamezniku,« pred svetovnim dnevom gibanja in evropskim dnem debelosti opozarja prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Zadostna mišična masa deluje presnovno zaščitno, še posebno če smo redno telesno dejavni. Zato danes ne govorimo več o debelosti, ampak o debelostih: posameznik, ki ima zmerno povečano telesno težo (za odraslega indeks telesne mase oziroma ITM do 30) in ob tem dovolj mišične mase, je lahko celo manj ogrožen za KNB kot posameznik, ki ima priporočeno vrednost ITM in sarkopenijo oziroma zmanjšano mišično maso. Najbolj ogrožajoča za zdravje pa je sarkopenična debelost, torej ko je v telesu ob povečani maščobni masi zmanjšano mišičje.«

Podatki Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, ki pri obravnavi gibalnih sposobnosti ter ustreznosti telesne mase slovenskih otrok in mladostnikov tesno sodeluje z NIJZ prek programa SLOfit, so pokazali, da je danes težavna ne le klasično razumljena debelost, ampak zdravje naših najmlajših ogrožata tudi sarkopenija in manjša telesna zmožnost tako pri tistih s povečano telesno težo kot pri normalno težkih. »Približno desetina naših otrok ni gibalno učinkovitih ali, preprosto, ni fit,« še pristavi prim. doc. dr. Gabrijelčič Blenkuševa. Razloge gre vsekakor iskati v današnjem debelilnem okolju: raziskave NIJZ namreč kažejo, da prav v vseh družbenih skupinah na prehranske odločitve bolj vplivajo možnosti v okolju kot posameznikove odločitve, največkrat prav pri tistih iz nižjih socialno-ekonomskih slojev. »Zato na NIJZ zagovarjamo implementacijo sistemskih ukrepov različnih sektorjev, opisanih v Resoluciji o Nacionalnem programu prehrane in telesne dejavnosti 2015–25, ki otrokom omogočajo življenje v okolju, v katerem bodo lahko razvijali zdrave prehranske in gibalne navade. To pomeni omejitev pritiska trženja zelo mastnih, sladkih in slanih živil, omejitev ponudbe tovrstnih živil na trgu ob povečevanju ponudbe preoblikovanih, za zdravje ustreznejših živil, spodbujanje zdravega prehranjevanja z vzdrževanjem in nadgrajevanjem sistema vrtčevske in šolske prehrane, povečevanje uživanja sadja in zelenjave s pomočjo sheme šolskega sadja, zadostnim številom ur telesne vzgoje v šolskem sistemu, omejevanjem sedenja pred različnimi zasloni, povečevanjem možnosti za telesno dejavnost v lokalnih skupnostih in podobno,« poudarja sogovornica.

Kritični 15-letniki

Slovenija je že od leta 2008 vključena v mrežo WHO COSI (Childhood obesity surveillance initiative), v sklopu katere države evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije spremljajo (ITM) otrok v starosti 6, 7, 8, in 9 let: »Podatki za našo državo kažejo, da Slovenije sicer ni mogoče povsem tipično uvrstiti, ker so spremembe v posameznih starostnih skupinah in po spolu nekoliko različne, da pa ne glede na to spadamo med države, v katerih se je ITM otrok najbolj zmanjšal. Čezmerna telesna teža in debelost med 2007/08 in 2009/10 sta se značilno zmanjšali pri 6- in 7-letnih dečkih in pri 7-letnih deklicah, pri 8-letnikih obeh spolov pa ne. Svetovna zdravstvena organizacija pri tem še ugotavlja, da smo imeli tudi nekoliko več presuhih otrok, kot bi pričakovali.« Pa si poglejmo še mladostnike. Slovenija od leta 2002 sodeluje v mednarodni raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), leta 2014 jo je NIJZ za Slovenijo izvedel četrtič. V zadnjem dostopnem mednarodnem poročilu so prikazani podatki iz leta 2010, ki so pokazali, da je delež čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov najvišji med 15-letnimi fanti, med katerimi je takšnih že skoraj četrtina (23 odstotkov), kar naše 15-letnike uvršča na tretje mesto med evropskimi državami! V skupino čezmerno hranjenih in debelih se je leta 2014 uvrstilo 17,1 odstotka slovenskih mladostnikov, v primerjavi s 14,1 odstotka v letu 2002, delež čezmerno hranjenih in debelih je višji med fanti kot dekleti.

Pazimo na podhranjenost

»Posebno smo zadovoljni, da smo izkušnje v zvezi z obvladovanjem otroške debelosti v Sloveniji lahko prenesli v EU Action Plan on Childhood Obesity, sprejet leta 2014. V načrtu je, poleg številnih drugih ukrepov, predvidena vzpostavitev rednega letnega spremljanja gibalne učinkovitosti v šolskih sistemih držav članic po zgledu SLOfit. Želimo si, da bi tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS sistemsko uredilo financiranje SLOfit programa. Za implementacijo EU Action Plan on Childhood Obesity je predvidenih več orodij, eno od njih je Skupni ukrep na področju prehrane in telesne dejavnosti otrok in mladostnikov, v katerem sodeluje tudi Slovenija. Poseben poudarek smo na NIJZ dali delovnemu paketu, ki obravnava stroške otroške debelosti. V tem paketu bodo uporabljeni tudi podatki SLOfit fakultete za šport in verjamemo, da se bo tako uspešno promovirala odlična slovenska dobra praksa spremljanja ne le prehranskega statusa, ampak tudi gibalne učinkovitosti otrok in mladostnikov v šolskem sistemu,« še sklene sogovornica in opozori: »Intenzivno in ne dovolj premišljeno ukrepanje za zmanjševanje debelosti predvsem pri mladostnicah, ki zaradi pritiskov okolja poskušajo slediti idealu vitkosti, lahko sproži tudi problematiko neustreznega dietnega vedenja, motenj hranjenja in posledično podhranjenosti!«