Slovenija letos zaznamuje desetletnico izvajanja Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni, katerega cilji so aktivna skrb za zdravje ljudi, zgodnje odkrivanje visoko ogroženih v srednjem življenjskem obdobju in ustrezno ukrepanje ter svetovanje pri spremembah življenjskega sloga in odpravljanje dejavnikov tveganja. Dozdajšnji uspehi?
Najmanj 600 ohranjenih življenj
»Četudi se je v Sloveniji, tako kot v večini razvitih držav, število smrti zaradi bolezni srca in žilja v zadnjih dvajsetih letih prepolovilo, so te bolezni še vedno vzrok za blizu 40 odstotkov celotne umrljivosti. Glede na leto 2002, ko smo začeli izvajati nacionalni program primarne preventive, danes ugotavljamo okoli 1200 srčno-žilnih smrti letno manj. Približno polovico uspeha lahko pripišemo boljšemu zdravljenju bolezni, najmanj 600 ohranjenih življenj letno pa uspešno izvedenim preventivnim programom,« je pojasnil vodja nacionalnega programa doc. dr. Zlatko Fras z UKC Ljubljana, v katerega so vključeni vsi splošni oziroma družinski zdravniki v osnovni zdravstveni dejavnosti, oblikovana pa je bila tudi mreža zdravstvenovzgojnih centrov (ZVC) v zdravstvenih domovih, ki se ukvarjajo pretežno s svetovanjem pri spreminjanju nezdravega življenjskega sloga. To je tudi po oceni Jožice Maučec Zakotnik z Inštituta za varovanje zdravja RS ključno pri zmanjševanju bremena kroničnih bolezni: »Z odpravo kajenja, nezdrave prehrane, telesne nedejavnosti in čezmernega uživanja alkohola zmanjšujemo tudi biološke dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni (zvišan krvni holesterol, zvišan krvni tlak, krvni sladkor, debelost) in hkrati lahko vplivamo na zmanjšanje pojavnosti in umrljivosti zaradi drugih kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, rak, kronična obstruktivna pljučna bolezen, osteoporoza, depresija. Dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga in biološki dejavniki so namreč skupni za vse kronične bolezni.«
| Pomagajmo do novih podatkov Inštitut za varovanje zdravja RS v juniju in juliju izvaja četrto nacionalno raziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012, s katero želi pridobiti nove podatke o navadah, ki neugodno vplivajo na naše zdravje. IVZ zato poziva vseh 16.000 naključno izbranih državljank in državljanov, naj anketo izpolnijo in s tem aktivno sodelujejo pri oblikovanju bodočih programov za izboljšanje zdravja nas vseh. Tiste, ki na vprašalnik odgovorijo, čaka več kot petdeset lepih nagrad, povezanih z zdravjem in kakovostjo življenja. |
Več kot 900.000 pregledov
Preventivno zdravstveno varstvo se izvaja v ambulantah splošne oziroma družinske medicine v zdravstvenih domovih in pri zasebnih zdravnikih. Do brezplačnega presejalnega preventivnega pregleda so upravičeni moški od 35. do vključno 65. leta in ženske od 45. do vključno 70. leta ter mlajši, ki so družinsko obremenjeni z boleznimi srca in žilja, s hiperholesterolemijo oziroma dislipidemijo ter bolniki s sladkorno boleznijo. Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni sestavljata dva temeljna dela: izvajanje postopkov presejanja za srčno-žilno ogroženost in obravnave v ambulanti splošnega zdravnika, torej preventivni pregled, ter izvajanje t. i. nemedikamentozne obravnave v preventivnem (zdravstvenovzgojnem) centru oziroma delavnice spreminjanja življenjskega sloga. »Posamezni zdravnik svojo ciljno populacijo preventivno pregleda v petih letih, nato pa preglede ponavlja na vsakih pet let, pri zelo ogroženih, ljudeh z desetletnim srčno-žilnim tveganjem nad 20 odstotki, pa vsako leto,« pojasni Jožica Maučec Zakotnik z IVZ in nadaljuje: »Pri preventivnem pregledu zdravnik ugotavlja že prisotne kronične nenalezljive bolezni, prisotnost dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in žilja ter izračuna srčno-žilno tveganje. Izjemno pomemben del programa pa pomeni zdravstvenovzgojna intervencija, ki je prioritetno namenjena tistim odraslim z desetletnim srčno-žilnim tveganjem 20 odstotkov ali več, kadilcem, debelim z indeksom telesne mase nad 30, hipertonikom, sladkornim bolnikom in tveganim pivcem.«
Med letoma 2002 in 2012 je bilo opravljenih že več kot 900.000 preventivnih pregledov odraslih: pri približno petih odstotkih so odkrili že prisotne različne oblike srčno-žilnih bolezni, pri dvaindvajsetih odstotkih pa so ugotovili ogroženost za pojav teh. Izkazalo se je še, da ima velik delež odraslih Slovencev izražene poglavitne dejavnike tveganja (okoli 80 odstotkov povišano raven holesterola v krvi, okoli 35 pa povišan krvni tlak), ugotovili pa so tudi občutne razlike med regijami. V desetletnem obdobju so sestavili mrežo svetovalnih centrov za spremembo življenjskega sloga, kjer so izvedli okoli 30.000 delavnic ter pritegnili okoli 300.000 udeležencev, vmesna analiza učinkovitosti izvajanja programa pa je pokazala na pomembne spremembe poglavitnih dejavnikov tveganja, in sicer: zmanjšali sta se pogostost kajenja in pojavnost hiperholesterolemije, skrb vzbujajoče pa se je dvignil indeks telesne mase pri obeh spolih in povečala povprečna vrednost krvnega sladkorja.
