Ko se s prijateljicami dobimo na pijački, grmi, treska in se bliska, še preden se sploh razidemo vsaka na svoj konec. Zacoprale smo že marsikateri dež, marsikaterega, sem prepričana, še bomo. V večini primerov so skupni imenovalec naših pogovorov – moški.
Ne, življenje povprečne 26-letnice ni lahko. To so ravno tista leta, ko družba od nas že pričakuje, da smo vsaj v resni zvezi, če že ne poročene in z otroki. A hkrati nas je ta ista družba potisnila v nadvse nelagoden položaj: pot do osamosvajanja je s finančnega vidika še precej težja, kot je bila pred 20 ali 30 leti. »Ja, kdaj boš pa ti kakšnega dobila? Tako luštna, pa sama,« je kompliment, ki to ni. To je zoprna trditev, ki je samska dekleta v mojih letih nočejo slišati. Verjemite!
Pa, roko na srce, tudi fantje so se spremenili. Že ničkolikokrat smo s kolegicami ugotovile, da bi bila ponovna uvedba obveznega služenja vojaškega roka nujna. Če že ne z vidika države, pa vsaj z vidika natalitete. Ker v sodobnem svetu je najti partnerja, ki ni a) mamin sinček in/ali b) ženskar, ki se ne misli ustaliti vsaj tja do abrahama, že skoraj misija nemogoče.
Vem za več primerov, ko se fant do dekleta obnaša, kot da sta par, čeprav nista. Da pojasnim: vozi jo v kino, na kavice, jo crklja in razvaja. A vezati se noče. Zakaj? Ne vem. Morda misli, da mu je na ta način kratena svoboda in je to zanj previsoka cena. On v pojasnilo reče samo, da si želi zvezo brez obveznosti. Jaz pa mislim, da to v resnici sploh ne obstaja. Saj sliši se res kul, morda celo zelo vizionarsko, ko kdo komu reče, da bi se družil z njim, v zameno za to pa ne pričakuje ničesar. A v vsakem odnosu se, hočeš nočeš, vzpostavijo nekakšna pravila igre, za katera se pričakuje, da se jih obe strani vsaj kolikor toliko držita.
Fantje, ki pravite, da to za vas ne velja, pomislite še enkrat: s tem ko punci rečete, da je vajin odnos brez obveznosti, ji avtomatsko daste vedeti, da lahko kadarkoli in za kolikor časa hočete poniknete v neznano. Torej: ne esemesaj mi, ne kliči me, ker med nama ni ničesar. Hej, meni se to sliši kot pravilo! Nenapisano in neizrečeno, pa vendarle je – pravilo.
.
Skratka, dragi predstavniki močnejšega spola, naj vam izdam skrivnost: ženske še vedno ljubimo kavalirje! Ni treba, da ste osladni in nam vsak dan nosite rože. Dovolj je, da nas imate radi. In nam to poveste in pokažete. Ker v naših očeh so veliko večji frajerji tisti, ki imajo eno dekle, kot pa tisti, ki jih imajo pet. Veliko bolj seksi je, če fant zna pokazati čustva, tudi če zajoka, kot pa če reče: »Potrebujem več prostora.« Pa to še ne pomeni, da hočemo copate.
Moje druženje s prijateljicami se po navadi konča tako, da nazdravimo – na desce. V najboljšem pomenu besede! Na takšne, ki so samosvoji, trmasti in včasih čisto nemogoči. A so hkrati fer in dobri po srcu.
