Delo in zabava za dobro srce

V vsakdanjem življenju človek pogosto nima na razpolago izbir, ki bi bile koristne za zdravo srce, saj nas omejujejo dejavniki v okolju, v katerem živimo. Na primer, zdrava živila (med njimi domače pridelave) so v trgovinah redkeje na voljo in so dražja, na vsakem koraku pa so z lahkoto dostopna nezdrava živila in pijače z visokimi vsebnostmi sladkorja, soli, škodljivih maščob.

»Bolezni srca in žilja so vodilni vzrok umrljivosti v svetu in v Sloveniji. Večina srčno-žilnih smrti je povezana z aterosklerozo oziroma njenima najpogostejšima akutnima posledicama, to sta srčni infarkt in možganska kap. Srčno-žilne bolezni so veliko bolezensko breme; samo srčni infarkt v Sloveniji prizadene od 3500 do 4000 posameznikov na leto (3785 bolnikov beleži zdravstvena statistika za leto 2012), od teh jih približno polovica sicer preživi akutno fazo bolezni in je nato v preostanku življenja izpostavljena tveganju za vnovične aterosklerotične dogodke in zaplete. Poleg infarkta, ki je najbolj prepoznavna oblika aterosklerotične prizadetosti arterijskega žilja, se lahko ateroskleroza izrazi tudi kot angina pektoris (3658 bolnikov 2012.), kronična ishemična bolezen srca (1950 bolnikov 2012.), možganska kap (3155 bolnikov leta 2012) ter druge oblike ateroskleroze (3602 bolnikov leta 2012). Med zelo pogoste bolezni srca in žilja spadajo tudi srčno popuščanje, motnje srčnega ritma in zvišan krvni tlak,« naštevata dr. Alenka Borovničar, dr. med., in Pia Vračko, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, in opozarjata, da nekatere lastnosti, okoliščine ali navade lahko povečajo tveganje za bolezni srca in žilja. Ti dejavniki povečajo tudi možnost, da se bo obstoječa bolezen poslabšala.

Znanih je veliko dejavnikov tveganja za bolezni srca in žilja (BSŽ); na nekatere lahko vplivamo in jih nadzorujemo, nekateri se začnejo razvijati že v otroštvu, npr. pri otrocih s prekomerno telesno težo ali sladkorno boleznijo. Tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap narašča s številom dejavnikov tveganja ter njihovo stopnjo. Večinoma je pri eni osebi navzočih več dejavnikov tveganja hkrati, kar še dodatno poslabša učinke vsakega od njih.

Slovenija aktivna pri promociji zdravja

Cilj Svetovne federacije za srce (World Heart Federation) je, da bi do leta 2025 zmanjšali število prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja za 25 odstotkov. O tem, ali je to uresničljivo in katere ukrepe bi morali sprejeti tako država kot posamezniki, da bi se približali temu cilju, sogovornici pravita: »Naraščanje obolevnosti in umrljivosti zaradi BSŽ ter ogromni s tem povezani stroški za družbo in posameznike so pripeljali do skupnih prizadevanj, da bi na ta problem opozorili svetovne voditelje zunaj tradicionalnega zdravstvenega resorja. Prvi odgovor na ta poziv je bil septembra 2011, ko so se svetovni voditelji zbrali na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov, drugič doslej namenjeno zdravstvenemu problemu, da bi razpravljali o naraščajoči epidemiji nenalezljivih bolezni in se usklajeno zavezali k ukrepom za njeno ustavitev. Dogovor je bil formaliziran s politično deklaracijo o kroničnih nenalezljivih boleznih. K uresničevanju tega cilja se je zavezala tudi Svetovna zdravstvena organizacija,« pravita in dodajata, da se Slovenija »aktivno vključuje v aktivnosti na globalni in evropski ravni za doseganje zastavljenih ciljev. Poleg uspešnega programa preventive bolezni srca in žilja, ki pri nas poteka že od leta 2002 in je bil z uvedbo projekta referenčnih ambulant družinske medicine leta 2011 podkrepljen in razširjen, zdaj pa ga v okviru projekta Norveškega finančnega mehanizma vsebinsko še nadgrajujemo, smo že uvedli nekatere zakonodajne in fiskalne ukrepe. Aktivno izvajamo tudi programe promocije zdravja in ozaveščanja o zdravem načinu življenja. Priložnosti v prihodnje so predvsem v sodelovanju z drugimi vladnimi resorji, katerih politike pomembno oblikujejo okolje, v katerem živimo, delamo, se učimo in igramo, s tem pa posredno močno vplivajo na zdravje prebivalstva.«

Okolje mora omogočiti zdravo izbiro

Geslo letošnjega svetovnega dne srca je Življenje. Delo. Zabava. Pridružite se. Še ena v nizu ozaveščevalnih akcij, ki jih je zagotovo premalo in so le del celovite podobe, v kateri igra pomembno vlogo tudi posameznikova odgovornost za njegov zdrav (ali nezdrav) življenjski slog. Tudi sogovornici menita, da le ozaveščanje javnosti o tveganjih nezdravega načina življenja ni dovolj, da bi posamezniki tudi zares živeli bolj zdravo: »Za zdrave izbire posameznikov je ključnega pomena, da bivajo v okolju, kjer so zdrave izbire mogoče. Na primer, da imajo na razpolago zdrava živila, ki so jim tudi cenovno dostopna; da na mestih, kjer kupujejo hrano in pijačo, ponujajo tudi zdrave izbire in ne le hitro pripravljene hrane z visokimi vsebnostmi nezdravih maščob, soli in sladkorja; da imajo možnost iti v službo ali šolo peš ali s kolesom; da niso večino dneva izpostavljeni onesnaženemu zraku z visokimi vrednostmi delcev PM2,5, ki dokazano povečuje tveganje za bolezni srca in žilja. Ukrepi za zmanjševanje tveganja za kronične bolezni, usmerjeni v posameznikovo odgovornost za njegov zdrav ali nezdrav življenjski slog, so dokazano učinkoviti in tudi zmanjšujejo neenakosti v zdravju. Vendar so za zaustavitev epidemije kroničnih nenalezljivih bolezni, najpogostejše med njimi so bolezni srca in žilja, ki smo ji priča v razvitem svetu v zadnjih desetletjih, potrebne temeljne spremembe v socialnih normah, ki vplivajo na individualne in kolektivne oblike vedenja. Takšne spremembe lahko sprožijo le široko zastavljene preventivne strategije, ki obravnavajo številne determinante zdravja v vseh družbenih skupinah. Znanstveno je potrjeno, da zgolj ukrepi za izboljšanje zdravstvene pismenosti in informiranosti posameznika niso zadostni, niti niso vedno stroškovno učinkoviti. Strožji ukrepi, izvedeni na ravni države, kot so regulacije oglaševanja ali fiskalni ukrepi, dokazano močneje vplivajo na posameznikove odločitve, prav tako manj obremenjujejo javne finance in hitreje ustvarijo želene donose v zdravju državljanov. Vendar pa bolj verjetno ustvarjajo konflikte med zainteresiranimi stranmi,« pojasnjujeta dr. Alenka Borovničar, dr. med., in Pia Vračko, dr. med.