TRI ZLATA PRAVILA

Delaj, izbiraj, počivaj

Objavljeno 02. november 2013 16.00 | Posodobljeno 02. november 2013 16.00 | Piše: Katja Cah

Brez dobre (samo)organiziranosti se prej ali slej znajdemo v neobvladljivem stanju, ko je počutje mizerno.

Proste trenutke namenimo zaupanja vrednim ljudem, ki nas znajo spraviti v smeh, mi pa njih.

Vedno ko nas potolčejo sezonski virusi ali le navaden, a nič manj zoprn prehlad, se sprašujemo, s čim smo ga spet polomili. Dejavnikov je več, denimo neprimerna prehrana in premalo gibanja, a v resnici največkrat pogrnemo v eni in edini zadevi: (vsako)dnevni (samo)organizaciji.

Od vodje v podjetju je odvisno, kako uspešni in zadovoljni bodo podrejeni. Podobno šefovsko vlogo imamo kot posamezniki v odnosu do svojega obrambnega sistema. Brez dobre (samo)organiziranosti se prej ali slej znajdemo v neobvladljivem stanju, ko je počutje mizerno. Komur uspe razviti življenjski slog, ki sledi naslednjim zlatim pravilom, zboli le redko.

1.  Delo naj plemeniti, ne izčrpava

Vse prevečkrat krivimo samo službo, ki naj bi iz nas posrkala vitalno energijo. Po krivici. Malo pozitivnega stresa koristi, nas spodbudi k večji ustvarjalnosti. Vedno je in bo veljalo, da delo plemeniti, a le če si znamo nameniti tudi kakovostne, aktivne odmore ter se ne pustimo izčrpavati ljudem in slabim navadam. Prav to dvoje je kot voda na mlin negativnega stresa. Torej, čim manj, a prijazno komunicirajmo s pijavkami, ki mislijo, da se svet vrti okoli njih. Ne dopustimo si večurnega nepremičnega sedenja. To bo omrtvičilo ne le naše mišice, temveč tudi odpornost. Strogi delovniki ne dovoljujejo vsakodnevnega najmanj polurnega sprehoda na svežem zraku, zato pa si ga privoščimo pred službo ali po njej. Študije kažejo, da omenjena dejavnost občutno zviša raven levkocitov, torej okrepi imunski sistem celic, ki se borijo proti okužbam.

2.  Vsaka družba ni dobra

Občutki osamljenosti in nesprejetosti znanstveno dokazano vodijo v šibkejšo obrambo telesa pred škodljivimi vplivi, tudi v slabše duševno zdravje. A kot vemo, se lahko včasih počutimo same samcate, pa čeprav smo obkroženi s kopico ljudi. Pogosto druženje z osebami, s katerimi se naša čustvena inteligenca ne ujema, le zato, da nismo sami doma, je lahko bolj uničujoče kot pa le občasno klepetanje ob kavi z redkimi izbranci, po možnosti nepovezanimi s službenimi zadevami. Pomembno je, da so nam pri srcu in mi njim, ter vedenje, da so zaupanja vredni. Z njimi spletimo močne vezi, temelječe na spoštovanju in razumevanju. Ne pozabimo na humor oziroma dobro voljo!

3.  Nočni počitek za dnevni užitek 

Ponočevanje v dobri družbi je obliž za dušo, a na dolgi rok uničuje obrambni sistem. Celice se najbolje obnavljajo ponoči, zato je izgubljeni spanec čez dan težko nadomestiti. A kaj ko včasih spanček zaspanček, kot ga imenujemo v otroških pesmih in pripovedkah, kar ne pride, tudi če med rjuhe smuknemo pravočasno. Ali pa se predramimo (pre)kmalu. Slabši nočni počitek je pogosto posledica premalo gibanja čez dan in včasih vodi tudi v čezmerno težo ter s tem še druge zdravstvene tegobe, zatorej naj spanje postane svetinja. Pred njim ne uživajmo poživil in težke hrane ter si pripravimo najnujnejše za naslednji dan, da lahko ob morebitnem pomanjkanju časa preprečimo jutranji negativni stres. Vaš spremljevalec naj bo raje sproščen nasmeh.

Deli s prijatelji