Število sladkornih bolnikov pa skrb vzbujajoče narašča. O tej pereči temi smo spregovorili s prof. dr. Andrejem Janežem, dr. med., predstojnikom Klinike za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Sladkorna bolezen je postala epidemija – imelo naj bi jo kar šest odstotkov vseh odraslih na svetu, v Sloveniji približno 100.000, številke pa naj bi le še naraščale. V čem vidite ključne razloge?
Vzrok je predvsem v neustreznem načinu življenja. Pojavnost sladkorne bolezni se povečuje z daljšanjem življenjske dobe in nezdravim načinom življenja s premalo gibanja in preveč hrane. Glavni dejavnik tveganja za sladkorno bolezen tipa 2 je prav gotovo debelost. Zato je za preprečevanje te bolezni pomemben predvsem nadzor nad telesno težo. Pri tem sta seveda ključna zdrava prehrana in omejitev sladkih pijač. Za Slovenijo predvidevajo, da bo imelo leta 2030 sladkorno bolezen 8,9 odstotka prebivalcev. Že danes pa je diabetes na četrtem mestu med vodilnimi vzroki umrljivosti v razvitih državah.
Poznamo tri vrste sladkorne bolezni, tipa 1 in 2 ter nosečnostno. Drugo obliko naj bi imelo približno 90 odstotkov vseh bolnikov. Včasih je veljalo, da se pojavlja po 45. letu, vendar zdaj narašča tudi med otroki. Sta temeljna razloga za to res nekakovostna prehrana in s tem povezana debelost? Kaj svetujete staršem kot preventivo?
Največja problema ostajata rast števila bolnikov zaradi čezmerne teže in porast sladkorne bolezni pri mladih. Za tipom 1, ki prav tako strmo raste, zboli od 50 do 60 otrok na leto, že skoraj 20 odstotkov mladih s sladkorno boleznijo tipa 2 pa je zbolelo zaradi čezmerne
 |
| Prof. dr. Andrej Janež, dr. med.: »Za Slovenijo predvidevajo, da bo imelo leta 2030 sladkorno bolezen 8,9 odstotka prebivalcev.« |
teže. To so zelo grozljivi podatki. Verjamem pa, da bi se pojavnost bolezni tipa 2 občutneje zmanjšala, če bi se ljudje res držali priporočil za zdravo življenje.
Obstaja kakšna t. i. superhrana, ki jo priporočate?
Superhrane ne priporočamo. Koncepti zdravega načina življenja so preprosti in preverjeni.
Kako je torej s preventivo – je v katerih primerih mogoče sladkorno bolezen, to kompleksno kronično presnovno motnjo, za katero je značilna zvišana raven sladkorja v krvi, preprečiti oziroma zajeziti?
Poudarek naj bo predvsem na uravnoteženi prehrani, ki naj temelji na načelih zdravega prehranjevanja, na rednem gibanju, vzdrževanju primerne telesne teže, skrbi za normalne vrednosti krvnega tlaka in maščob. Korak k skrbi za preventivo pa je tudi opustitev razvad, predvsem kajenja in uživanja pretiranih količin alkohola.
Kdaj ta bolezen povzroči trajne okvare tkiv ali organskih sistemov in s tem skrajša pričakovano življenjsko dobo? Kateri znaki pri sicer zdravem človeku so lahko kazalniki, da ima morda sladkorno bolezen – poleg hude žeje, motnje vida in hujšanja?
Klinično sliko sladkorne bolezni sestavljajo simptomi in znaki, ki nastanejo zaradi presnovne motnje in morda že prisotnih kroničnih zapletov sladkorne bolezni. Prisotnost simptomov in znakov oziroma resnost klinične slike ob odkritju bolezni sta odvisni od stopnje njene izraženosti in od kroničnih zapletov, ki so lahko že razviti, ko sladkorno bolezen ugotovimo.
Tip 1 se praviloma pojavi z burno presnovno sliko, ki se lahko stopnjuje do ketoacidoze (zakisanja oziroma stanja iztirjenega metabolizma, op. a.). Kroničnih zapletov običajno ni še kakšnih pet let po začetku bolezni. Sladkorna bolezen tipa 2 pa ima, prav nasprotno, blago in počasno presnovno simptomatiko. Pogosti so tudi kronični zapleti. Mnogo bolnikov s tipom 2 pa je ob odkritju brez simptomov – pri nas približno tri četrtine, ker nimajo glikozurije (prisotnost sladkorja v urinu, op. a.) ali pa je ta premalo obilna, da bi povzročala težave. Med druge znake, na katere mora biti človek pozoren, lahko uvrstimo še nejasen vid, zaspanost, slabost in slabšo telesno zmogljivost. Bolniki z neurejeno sladkorno boleznijo se nagibajo k okužbam. Vsi z moteno toleranco za glukozo so brez simptomov. Druge oblike sladkorne bolezni se kažejo različno – presnovna slika je vselej v skladu s stopnjo presnovne motnje.
Kakšen življenjski slog svetujete sladkornim bolnikom, da bi živeli kar najbolj kakovostno, zadovoljno?
Svetujemo zdrav življenjski slog, ki temelji predvsem na obvladovanju telesne teže in povečanju telesne aktivnosti, ki v kombinaciji z zdravo prehrano ostaja temelj zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2. Tudi v poznejših obdobjih, ko bolnik potrebuje tablete ali inzulin. Koristi, ki jih prinašata znižanje telesne teže in večja telesna aktivnost, niso omejene samo na diabetes, temveč imajo pomembno vlogo tudi pri omejevanju možganske kapi, srčnega infarkta in mnogo drugih zdravstvenih obolenj.
