Na žalost se starostna meja obolelih zaradi hitrega življenja naglo niža. O sladkorni bolezni tipa 2 smo spregovorili s prof. dr. Andrejem Janežem, dr. med., predstojnikom Klinike za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Povedal je, da že kar 20 odstotkov na novo odkritega diabetesa pri mladini in otrocih ni tistega avtoimunskega tipa 1, ampak 2, kar je posledica čezmerne telesne teže in debelosti. Slabe prehranjevalne in gibalne navade kažejo tudi pri nas sliko, ki smo jo še pred nekaj leti pripisovali le Ameriki.
Kako ugotovimo, da imamo sladkorno bolezen tipa 2?
Glavni vodili nastanka sta predvsem nepravilno življenje in debelost. Debelost namreč vodi v nastanek inzulinske rezistence oziroma odpornosti na inzulin. Ko ob rezistenci na inzulin začnejo pešati še celice beta, telo težko samo uravnava glukozo v krvi in razvije se sladkorna bolezen. Večinoma ostaja kar nekaj časa neodkrita, ker ni nujno, da se pojavljajo značilni znaki in simptomi, recimo povečana žeja in posledično pogosto uriniranje, izguba telesne teže ter večje nagnjenje k okužbam. Večina bolnikov, pri katerih danes odkrijemo diabetes, je asimptomatskih, to pomeni, da jih odkrijemo po naključju, ko pridejo k zdravniku na običajen pregled krvi.
Zakaj je pomembno, da preprečimo njegov nastanek?
Ko enkrat dobiš diabetes, ni več poti nazaj. Je namreč bolezen, ki je neozdravljiva in prinaša s seboj zaplete. Ti so pogosti že pri bolnikih, ki jih na novo odkrijemo in so imeli sladkorno bolezen že leta pred diagnozo, pa se tega sploh niso zavedali. Imajo recimo okvaro na živcih na nogah in očeh, drobne spremembe na očesni mrežnici itd., vse zaradi več let nenadzorovane glukoze v krvi.
Nekateri pa s strogimi dietami in gibanjem uspešno ohranjajo zdrav življenjski slog. Bi lahko rekli, da so »ozdraveli«?
Sladkorna bolezen je vseživljenjska. Kako jo bomo zdravili, pa je posebna stvar. Po svoji naravi je diabetes progresivna bolezen, kar pomeni, da se z leti stanje slabša, saj celice, ki izločajo inzulin, začnejo pešati. Kako hitro se bo to pri posamezniku zgodilo, medicina ne more napovedati. Pri vsakem posebej vidimo, kako učinkoviti bodo nefarmakološki ukrepi, ki so temelj zdravljenja, torej zdrava prehrana in gibanje, in koliko zdravil bo potreboval ter katera. V začetku morda le eno vrsto, kasneje kombinacijo dveh ali treh, prej ali slej pa tudi pri sladkorni bolezni tipa 2 inzulin. Gre namreč za uravnavanje glukoze v krvi, ki je nujno potrebno, sicer nastanejo kronični zapleti.
Če torej kdaj preberemo, da si je kdo pozdravil diabetes, to ni mogoče?
Takega primera ni. Komur bo uspelo pozdraviti diabetes, si zasluži Nobelovo nagrado. Na svetu je namreč milijone obolelih, v Sloveniji okrog 150.000. Se pa velikokrat zgodi, da ljudje jemljejo neko vrsto zdravila, nato pa izjemno zmanjšajo telesno težo. Če nekdo z drastičnim načinom življenja res znatno zmanjša telesno maso, bo s tem znižal tudi inzulinsko rezistenco in bo z določene oblike zdravil dveh ali treh vrst prešel na eno vrsto zdravil ali celo samo na dieto. Vendar pa to ne pomeni, da je sladkorno bolezen pozdravil, ampak da za uravnavanje glukoze potrebuje drugo obliko, ki je morda manj intenzivna, saj je tako zelo oklestil težo. Če takega posameznika ponovno obremenimo z glukozo, bo ta še vedno v diagnostični meji, ki velja za sladkorno bolezen. Njegova bolezen je za zdaj dovolj dobro vodljiva samo z dieto, vendar ne pozdravljena. Ko ljudje rečejo, da so se pozdravili, ker so prešli z inzulina na dieto, je to napačno mišljenje. Ni opisanega primera, da bi diabetes pozdravili. Lahko pa s preventivnimi programi pri nekom, ki je v preddiabetičnem stanju v zgodnji fazi, preprečimo, da zboli.
Ves čas govorimo o debelosti. Je torej ta največji vzrok za nastanek sladkorne bolezni?
Debelost je glavni problem. Nagnjenost podedujemo, vendar pa je to, ali se bo bolezen v nekem življenjskem obdobju manifestirala, odvisno od nas samih, od tega, kako živimo, ali smo debeli, ali se premalo gibamo. Seveda tudi vsi debeli ljudje ne dobijo sladkorne bolezni. So ljudje, ki so suhi in nimajo težav s težo, pa zbolijo.
Je kriv vnos sladkorja v telo?
Ne nujno. Gre bolj za to, da hrana z enostavnimi ogljikovimi hidrati vpliva na rast teže in debelost, saj povzroči, da se maščoba odlaga tja, kamor ni treba, večinoma znotraj trebušne votline ali organov. Takšno maščevje vpliva na nastanek inzulinske rezistence, odpornosti na lasten inzulin, in pospešuje aterosklerozo. Problematičen je torej tudi tip debelosti ali kam se maščevje odlaga (okrog trebuha je drugače kot okrog bokov).
Kaj pa stres, tudi ta naj bi vplival na razvoj sladkorne bolezni?
Posledično vpliva zato, ker se ljudje v stresnih okoliščinah zatekajo v hrano in opuščajo gibanje.
Katero hrano priporočate diabetikom?
Ne priporočamo nič posebnega. Gre bolj za postopke zdrave prehrane. Jejmo večkrat po malem. Hrana naj ne vsebuje enostavnih sladkorjev in maščob. Uživati je treba veliko zelenjave in dovolj vlaknin. Če se odločamo za meso, naj bo pusto ali ribe. Ne želimo omejevati določene vrste hrane, ampak ljudi predvsem naučiti, kaj je zdrava prehrana, kakšen je zdrav krožnik, kako pomembno je zajtrkovati in ne stradati, čim manj pa naj bo tudi pregreh s pijačami in alkoholom.
Katere pa so posledice nezdravljene sladkorne bolezni?
Skrajšana življenjska doba zaradi srčno-žilnih zapletov, slabšanje vida, slepota, amputacije udov, okvara ledvic, več dializnega zdravljenja zaradi odpovedi ledvic, oslabljena odpornost in večja možnost za nastanek okužb. Gre torej za resne zaplete, ki ne samo skrajšajo življenjsko dobo, ampak pomembno oslabijo kakovost življenja in ustvarjajo polimorbidno populacijo, ki je neučinkovita.
Osebno
Z diabetesom se je spopadel tudi 50-letni bralec One. Odkril ga je pred dvema letoma, ko je zaradi pogostih prehladov obiskal osebnega zdravnika. Poleg povišanega slabega holesterola v krvi so mu izmerili vsebnost sladkorja kar 18,5. Dobil je zdravila, hkrati pa se je odločil prehranjevanje obrniti povsem na glavo. Prvih 14 dni je z jedilnika črtal vse razen sveže zelenjave. Po dveh tednih uživanja sveže stisnjenih zelenjavnih smutijev je shujšal za osem kilogramov, telesno počutje pa se mu je bistveno izboljšalo. »Pred spremembo se mi je tako izrazito slabšal vid, da sem hodil iskat očala kar v drogerijo,« pove v smehu. Še vedno vsako jutro poje veliko skledo sveže zelenjave, ki jo najraje zmeša v sok. Veliko večino je pridela doma, saj ga je sladkorna bolezen spodbudila, da si je ustvaril lasten vrt in njivo. »Zaužijem tudi veliko začimb, kot so cimet, kurkuma in olje črne kumine, ki naj bi bilo naravni nadomestek za inzulin, trudim se jesti čim bolj svežo hrano, meso jem le po malem, povsem pa se izogibam enostavnim ogljikovim hidratom,« pravi in še doda: »Počutim se odlično, tudi moja koža je videti mlajša, bolan pa nisem bil že dve leti.«
