Daruje vse več mladih

Akcija Daruj energijo za življenje poteka ob podpori Rdečega križa Slovenije, Zavoda RS za transfuzijsko medicino in družbe Petrol že sedmo leto. Štirinajstega junija bodo krvodajalstvo zaznamovali po vsem svetu.

Kot ocenjujejo pri Rdečem križu RS, vse več podjetij spodbuja udejstvovanje zaposlenih na krvodajalskih akcijah, s čimer se krepi kolektivni duh med sodelavci ter se krvodajalstvo ohranja kot nacionalna in solidarnostna vrednota. »Darovanje krvi pomeni nekakšen privilegij za tiste, ki so zdravi in imajo to moč in voljo, da lahko s tem nekomu vračajo življenje,« pojasnjuje Boštjan Novak, strokovni sodelavec RKS za krvodajalstvo. »Pri darovanju krvi gre tudi za nekakšno zdravstveno samokontrolo. Prepričani smo, da sta slovensko krvodajalstvo in preskrba s krvjo danes organizirana na način, ki prebivalcem Slovenije zagotavlja najkakovostnejšo zdravstveno varstvo, kratkotrajnejše zdravljenje in s tem tudi hitrejšo vrnitev v delovno okolje. Za tak model krvodajalstva sta bila potrebna večletno trdo delo vseh, ki delujejo na področju krvodajalstva, in širša družbena podpora temu programu, ki je nedvomno nacionalnega pomena za naše zdravstvo.«

Po podatkih RKS v sodelovanju s transfuzijsko službo zdravstvu zagotavlja dovolj krvi za vse operativne programe. »Torej, imamo sistem, ki deluje v dobro vseh. Krvodajalstvo ima v slovenski družbi izrazito pozitivno oceno. Brez širše družbene podpore bi danes transfuzijska služba in medicina težje opravljali svoje poslanstvo. Naj omenimo, da dobra preskrba s krvjo ni samoumevna, saj je za program, ki traja nepretrgano 365 dni v letu, potrebno usklajeno delovanje vseh strokovnjakov v transfuzijski dejavnosti in v območnih združenjih RKS s predanimi prostovoljci, ki na terenu izvajajo program krvodajalstva,« je prepričan Novak.

Potrebe se spreminjajo

Kot pojasnjuje Polonca Mali, dr. med., spec., strokovna direktorica Zavoda RS za transfuzijsko medicino, je darovana kri namenjena zdravljenju bolnikov s transfuzijami krvi: »Praviloma s transfuzijami nadomeščamo le sestavino krvi, ki bolniku primanjkuje. Zato iz krvi krvodajalcev pripravljamo krvne pripravke, ki vsebujejo sestavine krvi (krvne komponente), ali sestavine plazme (zdravila iz krvi). Pripravke eritrocitov dajemo slabokrvnim bolnikom, s transfuzijami trombocitov ustavljamo krvavitve, motnje strjevanja krvi pa zdravimo s plazmo in faktorji strjevanja krvi. S pripravki levkocitov in protiteles krepimo pomanjkljivo obrambno sposobnost …« Kri med postopki predelave temeljito pregledajo, pojasnjuje: »Medtem ko potekajo postopki predelave krvi v komponente, poteka presejalno testiranje vsake enote krvi na označevalce okužb, ki se prenašajo s krvjo (HIV, virus hepatitisa B in C ter sifilis). Potekajo tudi postopki določitve krvne skupine AB0, RhD in Kell in drugih antigenov.«

Potrebe po krvi se nenehno spreminjajo, potrebe po komponentah krvi različnih krvnih skupin pa se ujemajo predvsem s porazdelitvijo krvnih skupin med prebivalstvom. »V Sloveniji sta najpogostejši krvni skupini A in 0 (A približno 40 odstotkov, 0 38), krvne skupine B je 15 odstotkov, krvno skupino AB pa ima približno 7 odstotkov ljudi. RhD pozitivnih je okoli 82 odstotkov ljudi, RhD negativnih pa le okoli 18,« nadaljuje Malijeva. »Posebno dragocene so zaloge O RhDneg krvi, saj jo uporabljamo pri nepričakovanih, nenadnih krvavitvah oziroma zapletih, ko ni časa za pripravo krvnih komponent bolnikove krvne skupine – gre za t. i. ogrožujoče urgentne primere. Zato so krvodajalci z omenjeno krvno skupino večkrat vabljeni na odvzem. Poudarjamo, da je za nas vsak krvodajalec pomemben, gre le za darovanje krvi ob pravem času in prave krvne skupine.«

Aktivni mladi

V Sloveniji smo dobro ozaveščeni o pomenu krvodajalstva, tudi mladi se zavedajo, da lahko, če so le zdravi, komu rešijo življenje. »Pri nas se vsako leto na prvo darovanje krvi odzove med 8 in 10 odstotki novih mladih krvodajalcev (lani 8,9). To je nad povprečjem EU, ki je od 4 do 5 odstotkov,« nadaljuje Novak. »S tem ohranjamo nacionalno tradicijo prostovoljnega darovanja krvi, pomlajujemo krvodajalsko populacijo in skrbimo, da nam ne bo zmanjkalo krvodajalcev. Tudi številne aktivnosti, ki jih redno izvajamo za vključevanje mladih v programe rednih ali po potrebi izrednih krvodajalskih akcij, dajejo pozitivne rezultate, saj se povečuje število krvodajalcev, ki prvič pristopijo k darovanju. Zahvala za motiviranje dijakov za darovanje krvi gre predvsem prostovoljcem Kluba 25 in Kluba 100 Kapljic, ki delujeta pod okriljem RKS OZ Ljubljana, saj se je v prestolnici tudi ali celo predvsem zaradi njihovega aktivnega delovanja opazno povečalo število novih mladih krvodajalcev kot tudi število krvodajalcev, ki so v okviru RKS OZ Ljubljana v zadnjih letih darovali kri.«

Vse bolj dejavni so študentje, tradicionalne jesenske in spomladanske akcije se jih je udeležilo več kot 2000, pristavi Novak: »Akcija poteka v sodelovanju z RKS in z vsemi štirimi entitetami (ŠOU v Ljubljani, ŠOU v Mariboru, ŠOU na Primorskem in Zvezo študentskih klubov Slovenije ŠKIS). Od leta 2005 potekajo v odličnem sodelovanju med Študentskim svetom Univerze v Mariboru in RKS-OZ Maribor tudi krvodajalske akcije pod geslom Poženi srce – daruj kri, ki se izvajajo v prostorih fakultet in v Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor.«

Do 400 krvodajalcev na dan

Krvodajalstvo je v Sloveniji utrjena tradicija, začetki segajo v leto 1953. »Od takrat poteka krvodajalstvo po načelih prostovoljnega, anonimnega in brezplačnega darovanja krvi in je še vedno najbolj množična solidarnostna akcija državljanov. Rdeči križ Slovenije skupaj s transfuzijsko službo za slovensko zdravstvo letno zagotovi vso potrebno kri za zdravstvene programe, saj mora vsaka država imeti tako organizirano krvodajalstvo in transfuzijsko službo v državi, da načrtuje in izvaja vse operativne programe kar se da nemoteno. S krvjo in krvnimi pripravki naj bi ohranjali samozadostnost na področju preskrbe s krvjo,« še pojasni sogovornik z RKS. Naše zdravstvo potrebuje na leto približno 42.000 litrov krvi, kar pomeni do 400 krvodajalcev na dan. »Zato je letno v Sloveniji organiziranih prek 1150 krvodajalskih akcij (od tega je približno okoli 360 terenskih), ki se jih udeleži več kot 100.000 ljudi,« zadovoljno sklene Novak.

Kljub skokovitim napredkom v znanosti ne gre pričakovati, da bodo krvni nadomestki kaj kmalu spodrinili krvodajalstvo, še poudari Malijeva: »Kljub hitremu razvoju raziskav na področju priprave umetne krvi žal povsem primerni nadomestki še niso v redni klinični uporabi, zato ostaja uporaba pripravkov iz krvi krvodajalcev že vedno edina možnost izbire pri določenih oblikah zdravljenja.«