Najmanj četrtina Slovencev si tega vprašanja ne želi ali ne zmore postaviti. Kot kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), v Sloveniji kadi 24 odstotkov prebivalcev, starih od 15 do 64 let, več moških (približno 27 odstotkov) kot žensk (21 odstotkov), čeprav se razlike med spoloma počasi zmanjšujejo. Večina, kar 80 odstotkov, to počne vsak dan, pravi Helena Koprivnikar, dr. med., z NIJZ in opozarja, da je skrb zbujajoče, ker kadi vse več mladih, še otrok. »Med mladostniki v starosti 11 do 15 let jih je poskusilo kaditi nekaj več kot 29 odstotkov, vsaj enkrat na teden ali pogosteje pa jih kadi skoraj osem odstotkov.« Ta razvada med mladostniki narašča s starostjo. Vsaj polovica mladostnikov, starih 15 let, je že poskusila kaditi, vsaj enkrat na teden ali večkrat jih to počne kar petina. Večina od njih tako fantov kot deklet že tudi kadi vsak dan.
Znano je, da kajenje škoduje vsem organom v telesu in dokazano povzroča številne bolezni, pravi sogovornica. Cigaretni dim je krivec za številna rakava obolenja, od raka pljuč in dihalnih poti, ustne votline in žrela do raka debelega črevesa in danke, raka materničnega vratu, jajčnikov in levkemije. Kadilci so bolj ogroženi tudi za bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, sladkorno bolezen in revmatoidni artritis. Kajenje povzroča spremembe imunskega sistema, erektilno disfunkcijo, slepoto, očesne mrene, starostno degeneracijo rumene pege, nizko kostno gostoto pri ženskah in posledično zlome kolka ter parodontalno bolezen. Cigaretni dim je krivec tudi za poslabšano zdravstveno stanje nasploh.
Tobak vzrok za
največ smrti v svetu
Poleg tega, da povzroča številne bolezni, je tudi največji krivec za smrtnost tako pri nas kot v svetu. Po podatkih NIJZ je v Sloveniji tobak med dejavniki tveganja vodilni preprečljivi vzrok smrti in vodilni preprečljivi dejavnik tveganja za izgubljena zdrava leta življenja zaradi prezgodnje smrti in manj zmožnosti. »Rabi tobaka pripisujemo 19 odstotkov vseh smrti pri Slovencih, starih 30 let ali več, 27 odstotkov pri moških in 11 odstotkov pri ženskah,« pravi Koprivnikarjeva in dodaja: »Pri nas vsako leto umre skoraj 3600 kadilcev, skoraj deset vsak dan. Pred 60. letom starosti jih umre približno 900. To pomeni prezgodnjo smrt za vsakega sedmega kadilca med 30. in 44. letom starosti in vsakega tretjega, starega med 45 do 59 leti.«
Po nekaterih podatkih so v Evropi največji ljubitelji cigaretnega dima naši severni sosedje, Avstrijci, saj se redno vdaja tej razvadi kar 47 odstotkov odraslega prebivalstva. Avstrijsko ministrstvo za zdravje ocenjuje, da je od 12.000 do 14.000 smrti na leto povezanih s kajenjem, kar pomeni, da od dobrih osem milijonov prebivalcev za posledicami kajenja umre vsak šesti Avstrijec! V Nemčiji zaradi bolezni, ki jih povzroča tobak, umre vsak sedmi prebivalec, v Franciji vsak deveti.
V svetu zaradi bolezni, ki jih povzroči ta razvada, umre skoraj šest milijonov ljudi na leto. »Če epidemije rabe tobaka ne bomo ustavili, bo zaradi bolezni povzročenih s kajenjem čez dobrih 15 let umrlo že več kot osem milijonov ljudi,« napoveduje.
Ukrepi proti kajenju
V Sloveniji so že bili uvedeni številni učinkoviti ukrepi za omejevanje uporabe tobačnih izdelkov, pravi sogovornica. »Leta 1996 smo bili med prvimi v Evropi, ki smo uvedli zelo napreden zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Leta 2007 smo zelo uspešno začeli popolno prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih, ki je pomembno zmanjšala izpostavljenost tobačnemu dimu.«
Kmalu po uvedbi prepovedi kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih se je delež kadilcev pomembno zmanjšal, pravi sogovornica, že čez dobro leto se je število kadilcev pri nas spet začelo zviševati. Po nekaterih podatkih se v zadnjih letih veča na račun deleža kadilk med ženskami. »Podatki kažejo na neugodne trende v razširjenosti kajenja med mladostniki in mladimi odraslimi glede na druge skupine prebivalcev Slovenije in še posebno med dekleti in ženskami, ne spreminja se delež kadilcev, starih 15 do 24 let – to so tisti, ki začenjajo kaditi –, saj do 90 odstotkov kadilcev začne kaditi do 19. leta.«
Kadilci naj bodo odgovorni
Po letu 2007 se zakonodaja na tem področju ni spreminjala, znano je, da je pri nas 70 odstotkov kadilcev začelo redno kaditi, torej vsak dan, že pred 19. letom starosti, kar kaže na potrebo po takojšnjem ukrepanju, pravi Helena Koprivnikar: »Čim prej moramo uvesti že znane učinkovite ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje kajenja, kot so popolna prepoved oglaševanja in promocije tobačnih izdelkov (tudi na prodajnih mestih), velika slikovno-besedilna zdravstvena opozorila na pakiranjih tobačnih izdelkov in enotno embalažo ter nadaljnje višanje obdavčitve in cen tobačnih izdelkov.«
Strokovnjaki opozarjajo, da kljub številnim ukrepom in aktivnostim za preprečevanje in zmanjševanje kajenja, ki jih v Sloveniji vse leto izvajajo različne javnozdravstvene in zdravstvene, vzgojno-izobraževalne, vladne in nevladne organizacije, uspeha ne bo, če se tudi kadilci ne bodo začeli obnašati odgovorno do sebe in drugih in se zavedati, da s svojim početjem ogrožajo tako svoje zdravje kot zdravje drugih.
»Dan brez cigarete je vsekakor lepši in bolj zdrav,« odgovori D. V., ko ga vprašam, kaj se je res spremenilo, ko je nehal. Pol za šalo, pol za res še doda, da zdaj diha s polnimi pljuči. Tudi oblačila in omare nimajo več vonja po nikotinu in dimu. Najbrž se vse skupaj pozna tudi v denarnici, čeprav je to drugotnega pomena... no, pa tudi dejstvo, da ob prekinitvi ni posegel po hrani, zaradi česar je obdržal težo, ampak je naredil kak kilometer peš več, ni zanemarljivo... »Pravzaprav sem s prenehanjem kajenja najbolj razveselil ženo in začel živeti bolj zdravo,« je še povedal.