Pred vami je slavnostna pojedina ob rojstnem dnevu, obisk kina ali gledališča ali nekajdnevno gostovanje pri sorodnikih ali prijateljih, in najmanj, kar si želite, je, da bi vam telo metalo polena pod noge in bi oddajali neprijetne vonjave, tako ali drugače. Saj veste, kako vse vam lahko telo, ki deluje čisto naravno, vseeno pošteno zagode z vetrovi in še čim. S tem, kako se spoprijeti s takšnimi preizkušnjami, predvsem pa, kako morebitne težave zatreti v kali ali jih kakšen dan s preventivnim ravnanjem celo preprečiti, so se pozabavali tudi znanstveniki.
Previdno s šparglji
Če ne želite, da bo vaš urin dobil poseben, no, bodimo odkriti, oster in ostuden vonj, se nekaj ur pred dogodkom in tudi med njim na daleč ognite špargljem. O tem, da lahko uživanje te kulturne sredozemske rastline povzroči, da seč močno smrdi, je bilo prelitega že ogromno črnila.
»Kakor je vseobče znano, špargelj povzroča nadvse zoprn vonj urina,« je daljnega leta 1702 zapisal francoski zdravnik Louis Lemery (1677–1743) v delu Razprava o različnih živilih. »Ker šparglji, posebno če jeste mlade, bele, povzročajo čez vse ostuden vonj urina, nekateri zdravniki domnevajo, da ta vrtnina ni prav prijazna do vaših ledvic. Učinek je blažji, če uživate starejše, bolj olesenele dele rastlin, res pa je, da teh ni tako prijetno jesti,« je leta 1735 zapisal zdravnik in matematik John Arbuthnot (1667–1735). Njihovega nezaželenega učinka se je zavedal tudi pisatelj Marcel Proust (1871–1922), ki je zapisal, da vrtnina »nočno posodo spremeni v veliko smrdljivko«.
Pojav so vzeli pod drobnogled tudi današnji znanstveniki. Smrad seča po zaužitih špargljih so opisali kot vonj po gnilem zelju, ta učinek pa je dosežen že, če si postrežete le z dvema ali tremi! Smrad povzroča snov, imenovana S-metiltiokrilat, katerega sestavina je tudi žveplo, in njej sorodna, S-metil-3-(metiltio)tiopropionat, zaradi katere navadno bežimo daleč proč od greznic in kanalizacije.
Zanimivo pa je, da ti dve snovi menda sicer res nastajata v prebavilih vseh ljudi, ki jedo šparglje, in vplivajo na vonj njihovega urina, toda ostrega smradu ne zmorejo zaznati prav vsi, ampak le tisti, ki imajo zaradi posebne dedne zasnove silno občutljiv nos in smrad sploh lahko zaznajo. Torej, preden se odpravite na obisk, preverite, kam se uvrščajo vaši gostitelji – če lahko vonjajo smrad seča po obroku špargljev, se tem na daleč ognite, sicer pa si postrezite z njimi. Še to: ne drži domneva, da šparglji škodijo ledvicam, v skrbi za svoje zdravje se jim torej ni treba odpovedati.
Zmerno s stročnicami
Po znanstvenih izsledkih največ vetrov nastane po obroku z mlekom in mlečnimi izdelki, fižolom, lečo, sojo, grahom, cvetačo, čebulo, redkvicami, kvasom, brokolijem, rižem, kruhom, krompirjem, testeninami, zeljem, če nazdravljate s pivom in če si sladkate napitke z nekaterimi umetnimi sladili. Najbolj smrdeči so vetrovi po hrani, v kateri je veliko žveplovih spojin, torej jajcih, mesu in cvetači. Hm, ker je seznam kar dolg in pester, je videti, da je, preden zaidete na prireditev ali se podate v goste, najbolje nič dati v usta, mar ne? No, ni povsem tako.
Strokovnjaki so namreč dognali, da vam jo lahko prebava pošteno zagode že, če hudo in nenadno spremenite prehrano. In v gosteh navadno jeste drugače kot doma, mar ne? Torej je najbolje ubrati srednjo pot – jesti živila, ki jih tudi doma, in zmerno ona, za katera veste, da vas napenjajo. Za nameček si zaradi tega, kaj smete jesti in piti, naj ne bi belili las, kajti tudi dodatno izpostavljanje stresu, torej živčnost in napetost, poslabša prebavo, s tem vred pa zvečuje vetrove.
Manj vetrov bo, če predvsem zmanjšate uživanje živil, bogatih s kompleksnimi ogljikovimi hidrati, pijete manj gaziranih pijač in se ne prenajedate. Če se že nočete upreti fižolu in drugim stročnicam, jih pred kuhanjem dlje namakajte v topli vodi, najbolje čez noč, nato pa vodo zlijete proč. Tako bo v zrnih manj oligosaharidov, ki bi se v vaših prebavilih spremenili v vetrove. Ako vas zaradi spuščanja plinov vseeno kdo grdo gleda, češ lahko bi pazil, kaj ješ, mu lahko v zagovor poveste, da z beljakovinami razmeroma bogata zrna pomagajo telesu sproti utrjevati zdravje. Med drugim znižujejo krvni pritisk, raven holesterola in sladkorja v krvi, zmanjšujejo tveganje za aterosklerozo, odpoved ledvic in celo srčni infarkt.
K boljšemu počutju lahko pripomorejo tudi gostitelji – hrano, ki povzroča napenjanje, naj obogatijo s koriandrom, poprovo meto, janežem, baldrijanom in kamilico, kajti te začimbnice po znanstvenih raziskavah krepijo prebavo in zmanjšujejo napenjanje.
Pri mizi se je modro vesti po bontonu, ki zahteva, da jeste počasi in vsak zalogaj, preden ga poženete po grlu, dodobra prežvečite. S takšnim ravnanjem ubijete dve muhi na en mah: pojeste manj zraka – tudi pogoltnjeni zrak zvečuje napenjanje – in izboljšate prebavo; sploh tistih živil, pri katerih se ta začne že v ustih, to pa pomeni manj vetrov.
Manj kislega potu
Za kiselkaste potne vonjave je lahko kriva pomanjkljiva higiena, prehrana ali tudi nekatere bolezni oziroma uživanje zdravil. Oglejmo si prva dva razloga za smrad, na katera lahko vplivamo. V prvem je rešitev preprosta: redno se umivamo, voda in milo zaležeta, predvsem pod pazduho, kjer so razmere, toplo in vlažno, idealne za razvoj bakterij. Vedeti je treba, da smradu tod ne povzroča predvsem znoj sam po sebi, ampak mešanica potu in odpadnih snovi bakterij, ki tam živijo. Torej, bolj ko bakterije zdesetkate z redno higieno, manj neprijetnega vonja je. In prepotena oblačila redno perite, po prhi pa si nadenite čista.
Pri drugem je rešitev spet v zmernosti. Vedeti namreč moramo, da se neprijetno dišeče snovi, ki so v nekaterih živilih, posebno čebuli in česnu, na plan ne sproščajo le z vetrovi, ampak tudi z znojem. V tem primeru je, seve, zmerna uporaba čebule in česna najboljša rešitev. Morda se pri mesu na žaru odpoveste čebuli.
Vplivate pa lahko tudi na to, koliko se boste znojili. Po znanstvenih izsledkih namreč uživanje kave in alkoholnih pijač stopnjuje delovanje znojnic, to velja tudi za verižno kajenje. Še to, najboljši naravni dezodorant je navaden žajbljev čaj: z nekaj kapljicami svežega se natrite pod pazduho, potem ko zlezete izpod prhe.
