Da ne boste 
hodili v grmovje

Nujno je moral na vodo. Nekaj bo moral narediti, da se to ne bo ponavljalo, je sklenil. Saj ne more kar vsevprek razlagati, kakšne težave ima. Samo smejali bi se mu. Še preden je šel k zdravniku, si je kar mislil, za kaj gre. Leta so naredila svoje in ko si enkrat v šestem desetletju, lahko pričakuješ, da se pojavi kakšna zdravstvena težava. Verjetno gre za prostato, je ugibal Mitja. Že ko se mu je prvič tako nujno mudilo na vodo, česar prej ni bil vajen, je šel takoj pogledat na svetovni splet. Tam je kar mrgolelo podobnih zgodb. Strokovnjaki so razlagali, da se začne prostata z leti povečevati in da mnogim to dela zelo neprijetne težave. Poleg nujnega uriniranja je moteče, da jih na vodo sili ponoči. Tudi Mitja je moral večkrat vstati sredi noči in doslej njegova soproga tega še ni opazila. Bolje bo, da vzame stvari v svoje roke, preden se ga loti ona.

Prvi obisk pri zdravniku

Šel je torej k zdravniku in ta ga je temeljito izprašal. Mitji je bilo nerodno, saj so bila vprašanja povezana z najbolj intimnimi in osebnimi pa tudi vsakdanjimi zadevami. Zdravnik pa se je samo nasmehnil in mu pojasnil, da je njihov poklic pač tak, da morajo vedeti, kako telo deluje. Odgovori marsikaj pojasnijo. Toda tudi zdravnik je takoj rekel, da gre verjetno za nenevarno povečanje prostate. Za vsak primer ga je poslal na preiskavo tako imenovanega faktorja PSA (kar pomeni prostatični specifični antigen). Če ga po krvi kroži preveč, je to zanesljiv znak, da se nekaj dogaja. Nekaj, kar je treba popraviti. Preiskave so potrdile, da je imel Mitja značilne težave zaradi povečane prostate. Ne sicer zelo hudih, a vendar zanj že v blagi obliki motečih. Če je samo pomislil na sosedin zgroženi obraz!

Prazna kartoteka

Tudi o zdravljenju se je že sam malo podučil. Na spletu je vse polno informacij o tem, kaj ti lahko pomaga. Vse življenje se je ukvarjal s športom, živel je dokaj zdravo, vsaj tako si je mislil. Kadil ni nikoli pa tudi alkoholnih pijač ni redno užival. Nikdar ni imel niti kilograma preveč, za kar ga je zdravnik pohvalil. Njegova kartoteka je bila skoraj prazna. Zdravnik ga je bolj redko videl. Mitja mu je pojasnil, da bi se rad zdravil čim bolj naravno, kar je pomenilo, da ne bi rad užival sintetičnih zdravil, ampak kaj takega, kar je dala narava. Bral je namreč, da je to možno. Po drugi strani pa se je bal, da ne bo delovalo. Tako kot mnogo ljudje je bil prepričan, da so zdravila ali pripravki rastlinskega izvora manj učinkoviti kot v laboratorijih narejena zdravila. Zdravnik ga je pomiril, češ da obstaja naravno zdravilo iz posebne vrste palme oziroma njenih semen, ki ga je odkril sloviti naravni zdravilec Alfred Vogel, dobro znan tudi Slovencem. Pravzaprav ne gre za njegovo odkritje. Alfred Vogel je namreč potoval po vsem svetu in se od številnih narodov in njihovih zdravilcev naučil uporabljati njihova zdravila iz rastlin. Tako je naletel tudi na posebno žagastolistno palmo, ki v drobnih semenih skriva veliko moč. In iz tega je potegnil učinkovino, ki se zdaj uporablja v naravnem zdravilu.

Nič več siljenja na vodo

Zdravnik mu je povedal, da je bila učinkovitost tega naravnega zdravila dokazana z raziskavami prav tako, kot to velja za sintetična zdravila, sicer ne bi moglo biti registrirano kot zdravilo. Mitja se je s tem pomiril, kupil zdravilo (v lekarni ga je dobil brez recepta) in se začel zdraviti. Kmalu je opazil izboljšanje. Ponoči je sicer še vedno enkrat vstal, toda to je počel že prej, ker je pač pred spanjem vedno popil še velik kozarec vode. Zato ga to ni motilo. Olajšan je bil predvsem zato, ker se je končalo tisto nujno siljenje na vodo, ki ga je spravilo v tako neprijeten položaj. Ni si mogel kaj, ko je pozneje srečal sosedo, ji je pojasnil, da je imel težave in da jih zdaj nima več. Soseda je vneto kimala in mu zaupala, da ima zelo podobne težave tudi njen mož, pa da mora ponoči večkrat vstati, a k zdravniku nikakor noče. Pozanimala se je, kaj je zdravnik predpisal Mitji. Povedal ji je, a ji je svetoval, naj svojega moža, ki je imel očitno večje težave od njega, raje najprej pošlje k zdravniku. Ni vedno krivo povečanje prostate, lahko gre tudi za vnetje ali pa celo za raka, ki je vse bolj pogost. Zato je pri težavah z uriniranjem pri moških (predvsem po 50. letu starosti, vendar lahko tudi prej), nujno treba obiskati zdravnika. Ta bo ugotovil, za katere težave gre, oziroma moškega napotil k specialistu. Če se začne človek dovolj kmalu zdraviti, je uspeh vedno večji kot pozneje, ko bolezen naredi svoje.