Čustva kot znamenja bolezni

Glavoboli, migrene, menstrualne težave, težave z dihali in prebavili, astma, nespečnost, prebavne motnje, revmatične bolečine, bolečine v križu, išias, lumbago, teniški komolec itd. – precej je stvari, ki jih lahko s pomočjo tehnik tradicionalne kitajske medicine učinkovito zdravimo, preprečimo ali vsaj ublažimo,« pravi terapevt Miran Pibernik, ki v svoji praksi združuje več kot 2000 let stara znanja s sodobnimi zahodnimi medicinskimi tehnikami in pristopi. Ta vrsta integrativnega pristopa k dopolnilnim oblikam zdravljenja je holistična in naravna; pri postavljanju diagnoze upošteva telesne znake in simptome, čustveno in duševno stanje, velik poudarek daje vplivom življenjskega sloga, obenem pa ne zanemarja izsledkov, ki jih ponuja biomedicina, kot so laboratorijske preiskave, RTG, MRI in CT-slikanje in drugo.

Obravnava telesa, čustev, uma, zdravstvenih tegob in življenjskih obremenitev kot nedeljive celote kitajski medicini omogoča, da iz simptomov na površju ugotavlja, kaj se dogaja v notranjosti telesa, in da bolezenska žarišča zdravi na predelih, ki z njimi na prvi pogled niso neposredno povezana. Na primer, migrenski glavoboli, ki so najbolj intenzivni za očmi, so povezani z neravnovesjem organskega jetrnega sistema (po kitajski tradicionalni medicini se ločijo sistemi določenih organov in organi; jetrni sistem poleg jeter obsega še žolčnik, medtem ko so jetra organ), ena pomembnejših točk za zdravljenje te težave pa je na stopalu.

Splošno gledano se z zdravljenjem krepi oslabljene telesne funkcije in blaži neravnovesja, ki so nastala zaradi bolezenskih dejavnikov, na dolgi rok pa telesu predvsem pomaga prebuditi njegove lastne zdravilne sposobnosti. A ta cilj ni dosegljiv zgolj s pomočjo terapij, ključno je še pacientovo prizadevanje v vsakdanjem življenju, zato vsakdo dobi individualizirana navodila glede prehranjevanja, telesne in dihalne vadbe, s katerimi lahko učinkoviteje odpravlja obremenitve, ki nam jih prinaša neustrezni življenjski slog.

Uspeh prinaša pravočasno zdravljenje

»Kitajska medicina lahko pomaga takrat, ko gre za funkcionalne motnje, torej ko določeni organ dela težave ali je vir nečesa, ni pa še okvarjen,« poudarja Pibernik. »Na daljici zdravja, kjer je na enem koncu popolno zdravje, na drugem pa težka bolezen, je to, čemur pravimo bolezen, nekje na zadnji tretjini. A med zdravjem in prvimi kliničnimi znaki je kljub temu obdobje, ko se s telesom že nekaj dogaja, a temu ne posvečamo prevelike pozornosti. Imamo, na primer, rdeče oči, ampak če nas ne pečejo preveč, ne bomo šli k zdravniku. Mogoče smo vajeni, da imamo trd vrat, hladna kolena ali malo boleč križ. Mnogi se kar navadijo, da so po nekaj dni zaprti, da se dvakrat na mesec pojavi glavobol, da nimajo več občutka žeje, da jim morebiti piska v ušesih in podobno.«

Tisti, ki se ukvarja s kitajsko medicino, bo naštete motnje prepoznal kot znake neravnovesja organskega sistema. Bolečine v križu in hladna kolena nakazujejo na motnje ledvičnega sistema, ki nadzoruje kosti in se odpira v ušesih, kar mogoče lahko razloži tudi piskanje v ušesih. Primanjkljaj v tem sistemu lahko prinese tudi funkcionalne motnje v rodilih in spolovilih, čeprav bi pregled urina ali ultrazvok mogoče pokazal, da je z njimi na prvi pogled vse v redu.

Še manj pozornosti namenjamo čustvom, a kitajska medicina obravnava čustvene in stresne obremenitve kot pomemben bolezenski dejavnik. Zna celo narediti povezavo med dolgotrajnim in intenzivnim čustvovanjem ter obremenitvijo določenega organskega sistema; pretirana vzkipljivost in jeza lahko, denimo, kažeta na neravnovesje v jetrnem sistemu, slab spomin in nerazložljivi strahovi pa v ledvičnem. Povezava čustvo-notranji organ deluje v obe smeri. Pretirana žalost lahko obremeni pljučni sistem, po drugi strani pa lahko obolela pljuča krepijo občutke žalosti. Tudi pretirano veselje zna biti po kitajski medicini obremenjujoče, saj zaradi njega trpi srčni sistem, velike skrbi in tesnoba pa pritiskajo na vraničnega.

Terapevt domnevo o bolezenskem stanju in njegovih povezavah z organskimi sistemi in pripadajočimi tkivi preveri na več načinov. Prve smernice se pokažejo že med izpraševanjem in prvim pregledom, dragoceno je znanje zahodne medicine, ki ponuja mikroskopski vpogled v delovanje telesa, neusahljiv in obsežen vir informacij pa ponuja telo: na voljo so izvorne točke, nadorganske točke, refleksna območja na uhlju in stopalu, stanje jezika in značilnosti srčnega ritma. »S pritiskom na določene točke lahko preverimo stanje notranjih organov. Te so v primeru neravnovesja lahko zelo občutljive,« razlaga sogovornik. »Ti znaki posamično ne povedo dosti, a ko so stkani v celoto, razkrivajo čudovit ustroj delovanja človeškega bitja, ki presega ločnico med zahodno in vzhodno medicino.«

Pomembno je dihanje

»Veliko težav izhaja iz nezdravega življenjskega sloga, iz kronično prevelikih obremenitev na fizični ali mentalni ravni,« pravi terapevt. Pravila zdravega življenja, kot jih priporoča kitajska tradicionalna medicina, so podobna zahodnim: »Za zdravo življenje se mora človek ustrezno prehranjevati, biti mora primerno telesno aktiven, pravilno mora dihati, redno piti, dovolj počivati, se redno potiti in doživljati čim manj stresa,« razloži Pibernik in opozori, da pravila niso enaka za vse: »Kar je za nekoga ustrezna prehrana, ni nujno ustrezna prehrana za nekoga drugega, kar je za nekoga dovolj počitka, je lahko za drugega premalo.« Terapevt lahko na začetku pomaga z navodili in smernicami, a za svoje zdravje največ naredimo, ko se s pridobljenim znanjem naučimo opazovati in upoštevati svoje telo. Takrat bomo večino bolezenskih stanj učinkovito obvladovali, ne da bi nam bistveno načenjala kakovost življenja.