Teta s Krvavca, ta rdeča, fešta, perilo: to so le nekateri od olepševalnih izrazov za žensko mesečno intimno obdobje, o katerem le redko katere govorijo neposredno in brez vsaj kančka zadržanosti ali sramu. Menstruacija je po ameriških raziskavah celo v 21. stoletju in sredi vztrajnega vzpenjanja emancipacije še vedno marsikje tabu tema, nekatere veroizpovedi jo še vedno obravnavajo kot znak nečistoče, nevaren, celo kužen pojav, tudi prekletstvo.
Bolezen?
Številne doktrine ženske stigmatizirajo pri vsakdanjih dejavnostih prav zaradi ciklusa. Po judaizmu, denimo, so v dneh izločanja maternične sluznice umazane, omadeževani pa so tudi vsi tisti, ki so v stiku z njo. Previdni bi morali biti predvsem možje, ki naj se takrat odpovedo ne le spolnim odnosom s svojo izbranko, temveč vsakršnim fizičnim stikom z njo, tudi posrednim, denimo, ne smejo se dotikati predmetov, ki se jih je dotaknila ona. Po koncu menstruacije naj bi ženska opravila obred s temeljito kopeljo. Po islamu je menstruacija bolezen, zato naj bo ženska v tistih dneh izolirana, odpovedati se mora ritualnim molitvam in nikakor ne sme vstopiti v mošejo, po koncu naj se ravno tako umije med posebnim obredom. Po hinduizmu so ženske zaradi menstruacije še bolj omejene: ne le da se morajo povsem izolirati od preostalega sveta, prepovedani so umivanje, sploh kakršen koli stik z vodo, celo česanje las, ne smejo si niti deliti prostorov z drugimi.
Nelagodno, ko beseda nanese na to
Takšne in drugačne skrajne zapovedi sicer marsikje že izgubljajo veljavo, nikakor pa ne preseneča, da se je zaradi takšnih načel, po zahodnem prepričanju povsem nesmiselnih, menstruacije prijelo toliko evfemizmov. Ameriške raziskave kažejo, da številne ženske še vedno z nelagodjem govorijo o tem naravnem in za evolucijo ključnem pojavu, mnoge se med dnevi izločanja maternične sluznice skrivajo pred zunanjim svetom, ob omembi mesečnega perila pa zardijo. Antropologi po vsem svetu zato dame pozivajo k pogumu in odprtosti ter odpravi tabuja, zaradi katere se mnoge sramujejo izgovoriti čudežno besedico: menstruacija. Hkrati pa opozarjajo na nasprotni fenomen: ženska emancipacija je resnično poskrbela za sprejetje menstruacije kot povsem normalnega pojava, a ponekod jo je tudi ponižala v zgolj rutinski in medicinski pojav, za katerega je treba poskrbeti predvsem higiensko učinkovito. Pripadnice veroizpovedi, ki se še vedno držijo skrajnih prepričanj in načel, pa menstruacijo kljub zatiranosti v družbi – ali prav zaradi nje – doživljajo kot veličastno obdarovanje. Ženske so zaradi nje izolirane, a hkrati med seboj povezane v skupnost, kjer izločanje maternične sluznice obravnavajo in slavijo kot poseben dosežek, življenjsko prelomnico ali vsakomesečni blagoslov, zaradi katerega so nedotakljive in posebne.
