Črevesna flora mora biti v dobrem stanju

Kako poskrbeti zase in izboljšati prehranski režim, smo povprašali dr. Janjo Klinčar, svetovalko za uravnoteženo prehrano. Sama izraza razstrupljanje ne uporablja, ker da je povsem neprimeren. »Morda lahko govorimo o prečiščevanju ali pa o možnosti, organizmu omogočiti ponovno vzpostaviti red,« pove sogovornica. »S hrano se namreč ne zastrupljamo, razen če so v njej npr. toksini, ki jih izločajo mikroorganizmi ali težke kovine. Če smo preveč jedli, ne moremo reči, da smo zastrupljeni.« Smo samo – preveč jedli.

Jabolka in zelje

Ob sladkorju, masti in soli nam najpogosteje zasveti alarmna lučka, če moramo govoriti o svojih prazničnih pregrehah. Nedvomno pojemo preveč sladkorja. Tudi zato, ker si ne moremo predstavljati, kje vse je. Če vemo, da smo ga v telo vnesli preveč, posezimo po jabolkih, svetuje Klinčarjeva, saj so zaradi veliko vlaknin odlično živilo. »Imajo mnogo vitaminov in mineralov!« poudari in omeni tudi koristno zelenjavo za popraznične dni: »Kislo zelje je odlična izbira, naj bo kuhano ali surovo v solati. Vsebuje mlečnokislinske bakterije, ki koristno vplivajo na črevesno mikrofloro. Ne pozabimo na črno redkvico, ki odlično pomaga jetrom, da se razmastijo, očistijo. Tudi artičoka je krasna. Sama sem iz nje naredila tinkturo, jeseni že naredila kuro in tudi te dni jo bom.« Svetovalka izpostavi še hren, ki naj bi imel podobne koristne učinke kot redkvica. »Pa česen in čebula! Sta naravna antibiotika in prebiotika, hrana za črevesne bakterije, ki jim omogočata, da se dobro razvijajo. Potruditi se moramo namreč, da imamo črevesno mikrofloro v dobrem stanju.«

Maščobe potrebujemo

Kaj pa mast? Po novem letu si postrežemo z bolj lahkimi jedmi in zmanjšamo vnos mesa. »V mesu je namreč precej maščob, še posebno v govedini, čeprav mislimo, da je najbolj mastna svinjina,« začne razlagati dr. Klinčarjeva. »Nisem za to, da maščobe izločimo z jedilnika, moramo jih kvečjemu bolj pametno izbirati. Potrebujemo jih, ker nam dajo občutek sitosti. Odpovejmo pa se predelani maščobi, ki jo je žal najti v večini izdelkov. Živilom, na katerih piše, da vsebujejo hidrogenizirano maščobo, se moramo izogniti. Naše telo je ne pozna in ne prebavlja, kot bi moralo. Tudi ceneno olje gotovo ni dobro za nas. Zagovarjam kakovost in uporabo v manjših količinah, izbiranje postopkov kuhanja, ki maščobe sploh ne potrebujejo, temveč je ta dodana šele, ko je jed pripravljena.«

Tri grame dnevno

Ojačevalci okusa so danes pogosto odločilni dejavnik, ali se nam hrana zdi okusna. Uživamo mnogo preveč soli, pozabljamo namreč, da jo ravno tako kot sladkor najdemo skoraj povsod. »Telo je dnevno potrebuje tri grame, to je ena čajna žlička. Če je zaužijemo preveč, se poviša količina natrija in izmenjava elektronov ne poteka več, kot bi morala,« razloži Klinčarjeva. »Natrij, ki je v zunajceličnem prostoru, povzroča ob previsoki koncentraciji kopičenje vode v telesu, povišan krvni tlak. Počutimo se napihnjene, žejni smo. Problem je lahko nato tudi, če za žejo ne pijemo vode, temveč užijemo preveč kave, ki še dodatno nase veže vodo, ki bi jo v resnici potrebovale naše celice. Koliko vode potrebujemo, je odvisno od barve urina; ta mora biti svetel in brez posebnega vonja. Če je gost in rumen, moramo več piti. Vode, seveda. Sol je tako zares problematična, v Sloveniji pa je pojemo približno od tri do štirikrat preveč.«