Cinchona pubescens ali krajše china, po naše kininovec, je homeopatsko zdravilo, ki ima za zgodovino in odkritje homeopatije poseben pomen, kinin, ki ga vsebuje lubje drevesa, je namreč prva substanca, ki jo je preizkusil njen utemeljitelj dr. Hahnemann. Na osnovi preizkusa delovanja snovi pri sebi, torej tako, da je substanco sam zaužil, je potrdil teorijo podobno se zdravi s podobnim, ki jo je poznal že Paracelz (Paracelsus), začetnik klasične medicine.
Kininovec je domorodno drevo tropskih gozdov Južne Amerike, vendar dobro uspeva tudi na območju Indije, Šrilanke in v drugih jugovzhodnih azijskih deželah. Lubje je spužvasto in izjemno grenko, notranja plast pa je rdeče barve.
Zgodovina in odkritje zdravilnih lastnosti lubja kininovca v medicinske namene nista povsem poznana. V Evropi so ga sredi 17. stoletja začeli uporabljati jezuiti. Prinesli so ga iz Južne Amerike, kjer so domorodci z njim zdravili malarijo. Drevo naj bi dobilo ime ravno po perujski grofici Cinchonovi, ki da je z njegovo pomočjo odpravila malarijsko vročico. Uporaba se je razširila tudi na našem kontinentu, predvsem po letu 1820, ko so iz lubja izolirali kinin, snov, ki je odgovorna za antimalarijski učinek. V današnjih časih se substanca pridobiva tudi sintetično, kar pomeni s kemično sintezo v laboratorijih, vendar so ga pri klasičnem zdravljenju že nadomestila modernejša zdravila. V homeopatiji že skoraj dve stoletji z zdravilom, izdelanim iz lubja in z izjemno nizko količino kinina, uspešno zdravimo malarijo, vročična stanja ali splošno izčrpanost. Tudi v živilski industriji še vedno izkoriščajo njegov grenek okus in ga dodajajo nekaterim osvežilnim ali alkoholnim pijačam. Pretirana uporaba ni povsem nedolžna – hitro se lahko ponovi Hahnemannova zgodba, saj se v velikih odmerkih pojavijo simptomi malarije. Znaki predoziranja so slabost, glavobol, težave z očmi in ušesi, s srcem, živci, ledvicami, z dihanjem in krvnim obtokom.
Homeopatsko zdravilo se v akutnih boleznih največkrat predpisuje pri dehidraciji, kakor imenujemo stanje pomanjkanja vode v organizmu, pri kronični utrujenosti, tudi izčrpanosti. Težave se pojavijo zaradi izgube telesnih tekočin, npr. po bruhanju, driski, krvavitvi, dojenju ali čezmernem potenju. Zdravilo najbolj ustreza osebi, ki postane začasno slabokrvna, kar se ji pozna tudi na videzu – obraz je bled, pod očmi so opazni temni kolobarji. Oseba nima moči, postane izjemno šibka, zdi se, kot da je v njej ugasnilo življenje. Značilno je, da se težave ponavljajo v rednih intervalih (npr. na vsake dva dni), izboljšajo z močnim pritiskom, ležanjem, postenjem ali ohlapnimi oblačili, poslabšajo pa ob najmanjšem dotiku.
Zdravilo odpravlja tudi glavobol – in sicer utripajočo bolečino, ki je pogosto povezana z bolečino živcev, krvavenjem iz nosu in šumenjem v ušesih. Pomaga pri prebavnih težavah – npr. driski ali bruhanju, pri slabi prebavi ali napihnjenosti, ki se ne izboljša s spahovanjem. Kininovec ob navedenih težavah izberemo samo, če so prisotne tudi splošne značilnosti zdravila. To prav tako velja za zdravljenje malarije, čeprav spada med eno izmed glavnih homeopatskih zdravil za zdravljenje mrzlice. V Sloveniji je malarija redka bolezen, nekaj primerov se pojavi pri popotnikih, ki so prišli z območij subtropskega in tropskega pasu. Malarija je vročinsko obolenje, ki ga povzroča parazit, imenovan plazmodij, prenašajo pa ga samice komarja iz rodu Anofeles, ki so ravno zaradi tega uvrščene med 10 najnevarnejših živali na svetu. Tipični znaki bolezni so huda mrzlica, ki ji sledi močno povišana telesna temperatura in nato potenje. Kadar se odpravljamo na rizična območja, se pred piki komarja zaščitimo – uporabljamo zaščitna sredstva proti piku, mreže proti komarjem in ohlapna oblačila, ki pokrivajo čim večji del telesa. Klasična medicina priporoča še preventivno jemanje zdravil proti malariji ali antimalarikov, vendar njihovo uživanje ne zagotavlja popolne zaščite pred boleznijo, obenem pa se lahko pojavijo neželeni stranski učinki (npr. želodčne težave, glivične okužbe, nevropsihološke motnje itd.). V homeopatiji izjemoma priporočamo jemanje določenih homeopatskih zdravil preventivno že nekaj dni pred začetkom potovanja. Če zbolimo, se posvetujemo in zdravimo pod zdravniškim nadzorom oziroma nadzorom homeopata.
Zaenkrat mi v družbi svetovnih imen homeopatije ni treba biti v skrbeh za svoje zdravje ali malarijo. Tisti, ki radi potujemo, predvsem v subtropske dežele oziroma na območja z malarijo, pa morda premoremo dovolj ljubezni tudi do »malarijskih« komarjev, kar najbolj ščiti pred boleznijo. Drugače bo treba stopiti v dobro družbo homeopata – bodisi na poti bodisi preventivno kar že doma.
Kdaj pomislimo na jemanje chine?
•• pri izčrpanosti,
•• kronični utrujenosti,
•• dehidraciji (pomanjkanju vode v telesu), ki nastane zaradi izgube telesnih tekočin (npr. pri driski, bruhanju, dojenju, potenju, krvavitvi),
•• vročičnih stanjih, podobnih malariji, ali malariji,
•• utripajočem glavobolu.
Izboljšanje: močan pritisk, ležanje.
Poslabšanje: hladno, svež zrak, dotik, gibanje, ponoči.
