Pobudnik projekta Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ) je bila Čebelarska zveza Slovenije, ki je več let organizirala dobrodelno izobraževalno akcijo En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih, ki je bila zelo dobro sprejeta. Akcijo so želeli razširiti na vso državo in vanjo vključiti tudi preostale slovenske pridelovalce hrane, zato so 2011. pobudo predstavili takratnemu ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. K sodelovanju so povabili še druge pomembne institucije in prvi TSZ je že istega leta poskrbel za dodatno ozaveščanje o pomenu jutranjega obroka ter nakupa in uživanja lokalno pridelanih živil.
V projekt so vključeni vsi vrtci, osnovne šole ter zavodi za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je za izvedbo letošnjega TSZ namenilo približno 130.000 evrov (43 centov na osebo); medtem ko EU prispeva 83 odstotkov sredstev za izvedbo Sheme šolskega sadja in zelenjave, projekt TSZ v celoti financiramo sami, je povedal mag. Andrej Potočnik z MKGP, direktorata za kmetijstvo. Poudarja, da je projekt TSZ, ki je eden od osrednjih dogodkov dneva slovenske hrane, zasnovan zelo široko: strokovno ga podpirajo tri ministrstva poleg MKGP še ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter ministrstvo za zdravje, sodeluje pa tudi šest drugih partnerjev.
»Na današnji dan poudarjamo prednosti in pomen hrane, ki je bila pridelana in predelana v naši neposredni bližini oziroma v Sloveniji. S TSZ spodbujamo tudi zdrav način življenja in prehranjevanja. Polovica otrok namreč ne zajtrkuje, veliko jih ima prekomerno težo.« Sestava jedilnika za TSZ je vsako leto določena v odredbi o njegovi izvedbi. Letos so tako kot lani predpisani kruh, maslo, med, jabolko in mleko. Sogovornik se strinja, da bi bilo v bodoče dobro otrokom za TSZ ponudili še druge jedi. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS (zdaj se imenuje Nacionalni inštitut za javno zdravje) so že prvo leto pripravili predloge devetih primernih jedilnikov.
Predlogi za zajtrk Devet primerov zajtrka, ki so jih pripravili strokovnjaki NIJZ: •• črni kruh, maslo, med, jabolko, mleko, •• ajdov kruh, med, kislo mleko ali navadni jogurt, jabolko, nesladkan čaj, •• ovseni kruh, skuta, korenček, nesladkan čaj, •• prosena mlečna kaša s suhimi slivami in medom, hruška, nesladkan čaj, •• mlečni zdrob z rozinami, hruška, nesladkan čaj, •• polnozrnati kruh, maslo, marmelada, kaki, nesladkan čaj, •• polbeli kruh, umešano jajce, kisla kumarica, nesladkan čaj, •• polenta z mlekom, slive ali kaki, •• ovseni kosmiči na mleku z mletimi lešniki, narezano sezonsko sadje, voda. |
Vse se začne s semenom
Da bo dan slovenske hrane res obrodil sadove, vrtcem in šolam priporočamo, naj po zajtrku izvedejo spremljajoče dejavnosti, kot sta npr. naravoslovni dan ali obisk bližnje kmetije, pripoveduje mag. Potočnik. »Z veseljem ugotavljamo, da se mnogi tej temi samoiniciativno posvečajo ves teden in tudi dlje. Letos smo jih še posebno spodbudili, naj za TSZ poskusijo poiskati vsaj eno živilo, ki je bilo pridelano ekološko in naj pri naročanju zahtevajo integrirano pridelano hrano. Iz odzivov šol in vrtcev je razvidno, da se mnogi tudi sicer trudijo za čim bolj zdrave obroke iz živil slovenskega izvora.« Sogovornik opaža, da se pomena in prednosti v Sloveniji pridelane in predelane hrane zaveda tudi čedalje več srednjih šol, dijaških domov, domov starejših občanov, gostincev, podjetij, uradov, ki dijakom, stanovalcem, gostom oziroma zaposlenim vedno pogosteje ponujajo jedi iz lokalnih sestavin oziroma na različne načine spodbujajo nakup in uživanje slovenske hrane.
Pomembna podpora dnevu slovenske hrane je tudi projekt Sejemo semena vrtnin, za katerega so se na MKGP odločili pred dvema letoma. »Letos smo vrtcem in osnovnim šolam poslali zavojček petih vrečk semen, ki jih otroci običajno posejejo prav na današnji dan, bodisi na gredice šolskega vrta bodisi v korita ali lončke.« Letos so dobili seme paradižnika, redkvice (oboje je bilo pridelano na ekološki način), graha, solate in rukole; sorti paradižnika in solate sta avtohtoni slovenski. Tako želijo tudi starše in druge odrasle spomniti na koristi samooskrbe gospodinjstev z zelenjavo, na pomen lokalne trajnostne samooskrbe s hrano, s tem pa tudi na zdravo prehranjevanje.
