K dejstvu, da so bolezni srca in možganska kap med najpogostejšimi vzroki za smrtnost v razvitem svetu, nedvomno pripomorejo kajenje, prevelika izpostavljenost stresu in pomanjkanje gibanja. Velik dejavnik tveganja predstavljajo tudi industrijsko predelane maščobe.
Daljša obstojnost, večja škoda
Tako imenovane transmaščobe, pridobljene iz hidrogeniziranih olj (gre za segrevanje olj ob prisotnosti vodika, kar poveča njihovo obstojnost), bi namreč lahko poimenovali kar metabolični strup, saj nedvomno veljajo za najbolj škodljive maščobe na tržišču. Uživanje teh v krvi povečuje nastajanje slabega holesterola (LDL). Ta maši arterije ter s tem ogroža zdravje srca in ožilja.
Nič ali izjemno malo
Glede na prepričanje strokovnjakov z ameriškega inštituta za medicino (American Institute of Medicine) varne količine vnosa transmaščob v organizem ni. Ta jih namreč ne potrebuje. Ameriško društvo za srce (American Heart Association) na drugi strani določa varno količino. Ta po njihovih priporočilih ne sme presegati dveh gramov omenjenih maščob dnevno.
Tudi tam, kjer jih ne bi pričakovali
Večina transmaščob se nahaja v industrijsko predelani prehrani, v margarinah (zlasti trdih), prigrizkih in ocvrti prehrani, pripravljeni v običajnih restavracijah ter restavracijah s hitro prehrano.
Če so na seznamu sestavin izdelka, ki ga nameravate kupiti, navedene transmaščobe, strjene rastlinske maščobe ali rastlinska mast, ga ne kupujte. Previdnost ni odveč, saj se te nahajajo tudi tam, kjer jih ne bi pričakovali, denimo v že pripravljeni pokovki ter čajnih keksih in pecivu, ki ima v deklaraciji navedeno maslo. Ker je to dražje, ga proizvajalci dodajajo v majhnih količinah, ostalo maščobo pa nadomeščajo s transmaščobami.
