Brez nje bi težko preživeli v okolju, saj je ključna prilagoditvena funkcija človeškega telesa. Opozarja na škodljive dejavnike ter stanja zunaj telesa in v njem; posameznik zazna poškodbo tkiva kot občutek bolečine, sledi refleksni odgovor umika. Primer, ko opečeno roko kar se da hitro odmaknemo od vira toplote, to le potrjuje.
Bolečina nam pove, da se z nami nekaj dogaja, nekaj, kar ni povsem naravno, fiziološko, po navadi tudi, kje se to dogaja. Obstajajo celo primeri, ko je to težko določljivo ali bolečina ni lokalizirana na določenem mestu, projicira se lahko na oddaljene predele, denimo pri t. i. visceralni bolečini, kjer gre za bolečino notranjega organa in se lahko projicira na površino telesa. Glede na stopnjo bolečine – kako je ta močna oz. huda – je mogoče sklepati, ali je nujno takoj obiskati zdravnika ali lahko še nekoliko počakamo,« pojasni prim. mag. Marija Cesar Komar, dr. med., specialistka anesteziologinja, vodja Ambulante za zdravljenje bolečine v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in nekdanja predsednica Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine (SZZB).
Bolečina kot božja kazen
Zanimivo je, da se je naš odnos do bolečine skozi zgodovino očitno spreminjal: v preteklosti je veljala za božjo kazen, v različnih kulturah je stvar telesnega in duhovnega očiščenja, svojevrstno preizkušanje človekove zmogljivosti, prenašanje bolečine pa junaško dejanje. Vendar obstaja vrsta dokazov, da so jo ljudje že od pamtiveka poskušali tudi zdraviti in jo zdravili.
Stara egipčanska kultura je poleg kirurških posegov, npr. trepanacije na glavah, uporabljala tudi zdravila in načine za zdravljenje bolečine, uporabljali so pripravke iz maka – opij. V še starejši kulturi so Kitajci uporabljali akupunkturo, in to z iglami iz kamna ali kosti, kar je opisano tudi v njihovi najstarejši literaturi, nastali 2000 let pred našim štetjem (Nei Gin). Lajšanje porodne bolečine je bilo zelo dolgo zapostavljeno področje, saj je bil stavek »rojevala boš v bolečinah« pogost v vsakdanjem življenju še pred nekaj desetletji kot splošno znano, priznano in neizpodbitno dejstvo. S pojavom srednjeveške medicine in pozneje sodobne medicine, zlasti kirurgije, so začeli zaradi nujnosti bolj intenzivno razvijati stroko, anesteziologijo (ta omogoča operativne posege) in njeno naravno nadaljevanje, zdravljenje pooperativne bolečine, ter navsezadnje vseh drugih vrst bolečine. Svoje je naredila tudi sprememba življenjskega sloga ljudi: včasih so opravljali več fizičnega dela, več so hodili, se gibali, danes, ko veliko več delamo sede in se veliko več vozimo z avtomobilom, pa se spreminja tudi bolečina, pove sogovornica.
Skala za določanje bolečine
»Glede na delo, ki ga človek opravlja, se razlikuje tudi bolečina: fizično delo, pretežko, okvarja skelet, vezi, ligamente, posamezne sklepe, kolena in kolke. Tisti, ki bolj sedijo, občutijo bolečino zaradi premalo gibanja, kar prav tako ni zdravo za skelet, vezi in mišice. Zmerno gibanje in pravilna telovadba sta torej nujno potrebna za ohranjanje dobre gibljivosti vseh sklepov, aktivnost mišic in čim manj bolečin,« pravi Cesar Komarjeva in dodaja, da je bolečina sicer zelo individualna, zato pa tudi težko objektivno merljiva: »Za primerljivost so izdelali bolečinske skale. Najbolj uporabljena je VAS, vizualna analogna skala, ki ima stopnje od 0, to je brez bolečine, do 10. Bolečina z vsako številko narašča, pri 9. in 10. je nevzdržna. Bolnik mora sam oceniti stopnjo bolečine in povedati številko. Seveda je različna pri različnih dejavnostih, od najnižje do stalne in najhujše. S tem postane vidna in primerljiva med različnimi ljudmi.« V Ambulanto za zdravljenje bolečine v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec prihaja vse več ljudi z najrazličnejšimi stopnjami in vzroki za bolečino, predvsem kronično.
Nekaj je narobe
»V protibolečinsko ambulanto prihaja veliko ljudi, ki tožijo nad bolečino v različnih delih organizma ali pa jih boli celotno telo. To je navadno kronična, dlje časa trajajoča bolečina in je v sklopu t. i. kroničnega bolečinskega sindroma, ki je posledica kroničnih obolenj ali kroničnih degenerativnih sprememb na skeletu. Poleg kronične poznamo tudi akutno – takojšnjo bolečino, denimo po poškodbah, operacijah, med porodom, ob nastanku akutnih kirurških obolenj, na primer pri vnetju slepiča, ali internističnih obolenjih. Po vzroku poznamo različne vrste bolečine, to so nociceptivna, somatska, visceralna, nevropatska – glede na to, kje in zakaj se pojavlja. Vedno je neprijetna in pri ljudeh vzbuja čutne in čustvene reakcije, je znak, da je z nami nekaj narobe in nas varuje pred še hujšo poškodbo, napoti nas k zdravniku, torej ima pozitivno, varovalno vlogo,« še pojasni sogovornica.
Vedno je treba ugotoviti vzrok bolečine in primerno reagirati: če je dolgotrajna, ponavljajoča se in hujša, moramo nujno obiskati zdravnika, ki bo ukrepal. Za lajšanje nemalokrat priporočajo gibanje, telovadbo, masažo, električno stimulacijo živcev in bolečih predelov, akupunkturo in vse metode fizikalne terapije.
»Slovenci nismo posebni tabletomani, vsaj kar se protibolečinskih tablet tiče. V SZZB smo v letu 2007 po vzoru velike evropske študije izvedli anketo o pojavnosti kronične bolečine in uporabi analgetikov v Sloveniji ter ugotovili, da je naša država kar visoko na lestvici po pojavnosti kronične bolečine, in sicer na tretjem mestu, za Norveško ter Poljsko in skupaj z Belgijo s 23 odstotki kronične bolečine med prebivalci – pojavnost kronične bolečine med prebivalci v Evropi je v povprečju 19 odstotkov. Tudi poraba zdravil, razen nekaj odstopanj pri opioidih, ki jih uporabljamo manj kot preostale države v Evropi, je v zadovoljivih mejah. Ugotovili smo, da je odstotek dolgotrajne bolečine, ki traja več kot pet let, manjši, kot je evropsko povprečje, kar kaže na dobro zdravljenje kronične bolečine v Sloveniji. Seveda pa si tudi tukaj še želimo izboljšav,« sklene prim. mag. Marija Cesar Komar.
Poiščimo vzrok bolečine
Vzrok bolečine je treba ugotoviti s pregledom bolnika, dobrim, natančnim pogovorom o karakterju in pojavnosti bolečine, pregledom laboratorijskih izvidov, s pregledom bolnika pri zdravniku specialistu, iz katerega območja se bolečina pojavlja, in z vrsto diagnostičnih postopkov za bolezen, na katero sumimo, da jo povzroča, pravi prim. mag. Marija Cesar Komar. Kdaj obiskati zdravnika?
Vzrokov za pojav bolečine je precej, od banalnih udarcev in premalo uživanja tekočine, ko se pojavi glavobol, do stresnih situacij ter blažjih in resnejših obolenj. Glede na stopnjo bolečine in njeno pojavnost si pri blažji lahko pomagamo s protibolečinsko tableto, navadno je to paracetamol, pri drugih, ki so dolgotrajnejše ali se pojavijo brez vzroka, pa je treba obiskati zdravnika in raziskati vzrok, priporočajo zdravniki.
