Davica, tetanus, oslovski kašelj, hemofilus influence tipa b (Hib), otroška paraliza, ošpice, mumps, rdečke in hepatitis B so bolezni, proti katerim se v razvitih okoljih in tudi pri nas že v otroštvu rutinsko zavarujemo s cepljenjem.
Obvezno ali ne
Na voljo so tudi nekatera druga cepljenja, na primer proti rotavirusu, ki je samoplačniško, pa proti pnevmokoknim okužbam. Slednje je brezplačno za vse otroke, ki spadajo v rizične skupine. Pred tremi leti je bilo uvedeno neobvezno cepljenje proti humanim virusom papiloma HPV, ki so med ključnimi povzročitelji raka na materničnem vratu in genitalnih bradavic.
Strokovnjaki priporočajo cepljenje za deklice, preden so izpostavljene okužbi, to je v starosti med 11. in 12. letom oziroma v 6. razredu osnovne šole, ponekod v svetu pa cepijo tudi dečke, saj gre za zaščito pred eno od pogostih spolno prenosljivih bolezni. V posebnih okoliščinah, kot so različne epidemije, potovanja, poškodbe, narava dela in drugo, pa je predvideno še cepljenje proti meningokoknim okužbam, klopnemu meningoencefalitisu, steklini, rumeni mrzlici, tifusu, hepatitisu A in B ter noricam.
Učinkovita preventiva
in paradoksi
Cepljenje je po vsem svetu na splošno sprejeto kot eden najbolj učinkovitih ukrepov proti širjenju in zatiranju številnih nalezljivih bolezni, kar je pomembno z vidika posameznika, javnega zdravstva in ekonomije ... Se pa v zvezi s tem predvsem v novejšem obdobju pojavljajo tudi pomisleki posameznikov in skupin, ki zavračajo cepljenje. Zadnji tak odmevnejši primer je v slovenščino prevedena knjiga Iluzije o cepivih imunologinje Tetyane Obukhanych, ki z obširnim pregledom zgodovinskega in aktualnega odnosa do cepljenja dvomi o učinkovitosti te vrste zaščite. Publikacija je na spletu dosegljiva brezplačno, saj slovenski starši, ki so brez pravice do prostovoljnega odločanja o cepljenju otrok, bolj potrebujejo te informacije, kot ona potrebuje plačilo, je pojasnila imunologinja.
Tako smo priča paradoksalnemu stanju, da si na eni strani Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), svetovna zveza za cepljenje (GAVI), Unicef in različne humanitarne organizacije z velikimi napori in stroški prizadevajo, da bi s cepljenjem preprečili umiranje milijonov otrok v manj razvitem svetu zaradi nalezljivih bolezni. Kot poročajo, zaradi nalezljivih bolezni umre več kot 15 milijonov ljudi na leto, med njimi 9 milijonov otrok, mlajših od pet let. Na drugi strani pa nekateri zavračajo cepljenje v razvitih okoljih, kjer je to tradicionalno dobro urejeno. Obstajajo gibanja, ki odvračajo starše od cepljenja in jim ponujajo alternativne metode za vzpostavljanje imunosti; predvsem zdrav način življenja.
Odločajo starši
Seveda v imenu otrok odločajo starši. Kot soglašajo strokovnjaki na IVZ, kliničnih in akademskih institucijah, ki tudi poudarjajo, da imamo pri nas na voljo preverjeno varna cepiva in vse postopke, povezane s tem, je treba staršem vedno verodostojno, odkrito in z vsemi argumenti pojasniti, zakaj je obvezno in priporočljivo cepljenje še vedno pomembno in kako ravnati ob morebitnih neželenih učinkih, ki jih tudi ni moč povsem izključiti.
Pri tem pa le kaže spomniti, da tam, kjer ni cepiv, vsako leto umre skoraj milijon ljudi zaradi ošpic in skoraj pol milijona zaradi tetanusa in oslovskega kašlja in da se v globaliziranem svetu in živahnih migracijah ne smemo zanašati na – kolektivno imunost. Neprijetna presenečenja se lahko zgodijo tudi v razvitih okoljih, kjer se z opuščanjem cepljenja znova pojavljajo epidemije otroške paralize, davice, oslovskega kašlja, ošpic ali drugih nalezljivih bolezni.
In, ne nazadnje, še to, na kar se po navadi pozabi: številni ljudje, tudi otroci in mladostniki, so zaradi zdravljenja krvnih in nekaterih drugih rakavih bolezni, po presaditvi krvotvornih matičnih celic in po jemanju zdravil proti zavrnitvi presajenih organov zaradi oslabljenega imunskega sistema še izjemno močno in dolgo posebno ogroženi. Življenje jim lahko ogrozijo tudi vsakdanji banalni mikrobi iz okolja, da sploh ne omenjamo agresivnih ...
Pomoč imunskemu sistemu
Zelo slikovito si lahko predstavljamo, da se po okužbi z mikrobi, se pravi bakterijami, virusi in raznimi paraziti, v organizmu začne prava bitka med imunskim sistemom in vsiljivci. Obrambni vojščaki hitro in učinkovito opravijo z blagimi agresorji, da tega sploh ne opazimo. Če pa so mikrobi zelo agresivni, lahko zelo hitro nepopravljivo uničijo tkiva in organe. Imunski sistem namreč potrebuje za organizacijo odziva od 10 do 20 dni. V tem času se imunske celice razmnožijo in izdelajo dovolj protiteles, da lahko premagamo okužbo. Prav ta usodni čas je moč pridobiti s cepljenjem. V cepivih so mrtvi oziroma oslabljeni mikrobi, ki ne morejo povzročiti okužbe, jih pa imunski sistem vseeno zazna kot tujke in organizira obrambo.
