Kljub temu da imamo na voljo učinkovita cepiva, pnevmokokna pljučnica spada med vodilne vzroke smrtnosti po vsem svetu, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije med deset najpomembnejših. Res je, da so danes življenjske razmere neprimerljivo boljše kot včasih, a pred pljučnico žal nismo varni. Na nevarnost okužbe s pnevmokoki in možnost njenega preprečevanja so prejšnji teden v Ljubljani opozorili predstavniki Društva za boj proti raku in drugim kroničnim boleznim ko-RAK.si, Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, Klinike za infekcijska obolenja in vročinska stanja UKC Ljubljana ter Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
Prof. dr. Matjaž Jereb z infekcijske klinike je razložil, da so pnevmokoki »bakterije, ki jih v svoji nosno-žrelni sluznici po nekaterih podatkih nosi vse do 70 odstotkov ljudi, ne da bi se tega sploh zavedali. Bakterija jim ne povzroča težav, dokler se v telesu ne ustvarijo pogoji, ko se bakterije aktivirajo in povzročijo okužbo, med drugimi lahko pnevmokokno pljučnico. Poleg dojenčkov in otrok so zaradi s starostjo povezanega popuščanja imunskega sistema najbolj ogroženi starejši od 65 let, poleg njih pa tudi kronični bolniki s sladkorno boleznijo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo ali astmo ter ljudje z oslabljenim delovanjem imunskega sistema. Med starejšimi od 65 let so bolj ogroženi tudi srčno-žilni bolniki, bolniki s kroničnimi boleznimi jeter, kadilci in alkoholiki.«
Pljučnica pri starejših pogosteje vodi do zapletov in smrti. V Sloveniji je smrtnost v bolnišnici zdravljenih bolnikov s pnevmokokno pljučnico več kot desetodstotna, pri starostnikih pa je še večja, so povedali strokovnjaki. Pri nas zaradi te bolezni vsako leto hospitalizirajo okrog 6000 ljudi, kar 60–70 odstotkov je starejših od 65. Starostniki so bodisi sami nosilci in bakterije tudi prenašajo na druge (recimo v domovih za starejše) bodisi do prenosa pnevmokokov pride med druženjem z vnuki in drugimi majhnimi otroki.
Lahko reši življenje
V Evropi poznamo več kot 90 sevov oziroma podvrst pnevmokokov, a lahko s cepivi, ki so na voljo pri nas, pokrijemo glavne izolirane seve in večino patogenih oziroma najnevarnejših in najpogostejših sevov, je poudarila mikrobiologinja dr. Metka Paragi, vodja oddelka za javno zdravstveno mikrobiologijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. Vendar doc. dr. Marko Vudrag, predsednik Društva ko-RAK.si, ugotavlja, da ljudje niso dovolj seznanjeni z možnostjo cepljenja. Slabo ozaveščenost o možnih posledicah pljučnice in nepoznavanje možnosti cepljenja je izpostavil tudi Mirko Triller, predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije in že vrsto let pljučni bolnik, ki je povedal, da se je po preboleli pljučnici potreba po dovajanju kisika pri njem povečala za sto odstotkov, kar močno vpliva na kakovost življenja. Vudrag: »Na voljo so tri cepiva, 10- in 13-valentno konjugirano cepivo ter 23-valentno polisaharidno. Osebno priporočam 13-valentno konjugirano cepivo, ki je primerno za otroke in odrasle. V primerjavi s polisaharidnim je učinkovitejše, saj deluje trajno, v primerjavi z 10-valentnim, ki je primerno le za otroke, pa ščiti pred tremi sevi pnevmokoka več.« Z njim se strinjajo tudi preostali; 13-valentno cepivo je res najdražje, a je najbolj učinkovito, zadostuje en odmerek. »Za otroke je cepljenje z 10-valentnim cepivom brezplačno, odrasli pa morajo za cepljenje ne glede na vrsto cepiva plačati, razen če imajo katero od kroničnih ali drugih bolezni oziroma stanj, pri katerih jim cepljenje krije obvezno zdravstveno zavarovanje.« Zatrdil je, da je cepiva v Sloveniji dovolj, in pozval vse ogrožene skupine, naj se odločijo za zaščito. Strokovnjaki cepljenje priporočajo vse leto. Cepiva so varna; ker so 'mrtva', ne morejo povzročiti okužbe, imajo pa tudi zelo malo neželenih učinkov (predvsem rdečina na mestu cepljenja, nekoliko povišana telesna temperatura, blaga utrujenost po cepljenju).
Premajhna precepljenost
Dr. Metka Paragi je povedala, da je precepljenost proti pnevmokoknim okužbam v ZDA kar okrog 60-odstotna, v EU je v povprečju komaj desetodstotna, pri nas pa se cepi le nekaj tisoč ljudi na leto. »Z večjo precepljenostjo ne bi le povečali zaščite starostnikov in ogroženih skupin ljudi pred pnevmokoknimi okužbami, ampak bi se zaradi znižane stopnje obolevnosti zaradi teh okužb znižala tudi uporaba antibiotikov ter posredno tudi težave zaradi odpornosti bakterij proti antibiotikom, kar v zadnjih letih postaja vse večji problem, predvsem pri otrocih.« Mirko Triller je izrazil zaskrbljenost, ker tudi zdravstveno osebje ni cepljeno v zadostni meri, čeprav je po besedah prof. dr. Matjaža Jereba med njimi večja precepljenost kot med splošno populacijo. Doc. dr. Marko Vudrag je povedal, da bodo tudi zaposlene v zdravstvu še bolj zavzeto seznanjali s pomembnostjo zaščite pred pnevmokoki.
Kaj se dogaja?
Pri pljučnici gre za vnetje v pljučih, zaradi katerega se pljučni mehurčki napolnijo s tekočino ali gnojem, kar povzroči nenadno visoko vročino, kašelj, mrzlico, pospešeno in oteženo dihanje, pospešen srčni utrip in zbadajočo bolečino v prsnem košu.