Njen organizem ne prebavlja glutena, nanj se odzove zelo burno. Danes je sicer diplomirana živilska tehnologinja prehrane, strokovnjakinja za brezglutensko prehrano in prehrano ob avtoimunskih boleznih.
Njene težave so se začele že pred 15 leti, a niso bile značilne in jih najprej ni prepoznala niti sama, pozneje, ko se ji je počutje poslabšalo in je šla k zdravniku, pa se je z njimi kar nekaj časa ubadala tudi stroka. »Konec študija se je začelo slabo počutje, izpadanje las, luskasta koža od kolena navzdol. Sicer so za celiakijo najznačilnejši napihovanje trebuha in črevesja, zaprtje ali driska, slabokrvnost – pomanjkanje železa, vitamina B12... Odvisno je, na kateri organski sistem bolezen udari,« pojasni.
Kako jo prepoznamo?
»Celiakija je avtoimunska kronična sistemska bolezen, pri kateri organizem ne prebavlja proteina glutena in se na njegovo navzočnost v organizmu takoj odzove. Ker je avtoimunska, to pomeni, da se sprožajo protitelesa (pri alergiji se histamin), da je sistemska, da posledično prizadene vse organske sisteme, ker tanko črevo slabo absorbira hranila. Kronična pa, da nas bo spremljala vse življenje. Telo zaradi tega ne more sprejemati vitaminov, mineralov, beljakovin in maščob. Sama sem po drugem porodu obležala s hudimi bolečinami v hrbtenici in nisem mogla skrbeti niti zase, ker telo ni sprejemalo beljakovin. Mišice niso dobivale hrane, zato so se mi stisnile medvretenčne ploščice, posledično pa sem imela grozne bolečine. Tega takrat nisem vedela, ko pa sem šla na brezglutensko prehrano, so bolečine izginile,« pove. Kako bolezen odkrijejo? »Praviloma pacientu najprej pregledajo kri, v kateri iščejo protitelesa. Pri celiakiji so največkrat navzoča, so pa tudi primeri, ko niso. Sledi gastroskopija, pri kateri se vzamejo vzorci na petih delih tankega črevesja in histološko se pregleda prizadetost oziroma atrofiranost resic tankega črevesja. Tanko črevo takrat nima več dovolj velike površine, ki je potrebna za absorpcijo hranilnih snovi in prehranjenost.
Kakšna pa je razlika med celiakijo, alergijo na gluten in glutensko intoleranco? »Pri alergiji se v telesu sproža histamin, kar se pokaže v krvi. Glutenska intoleranca pa diagnostike še nima preveč razvite. Simptomi so podobni kot pri celiakiji. Če izključimo le-to in alergijo ter se ob brezglutenski prehrani stanje izboljša, lahko potrdimo intoleranco na gluten. Vse tri diagnoze pa za zdravo življenje zahtevajo prehrano brez glutena,« poudari. Kadar imamo diagnozo ene avtoimunske bolezni, smo dosti bolj dovzetni, da zbolimo še za katero drugo. Velikokrat se zaradi obremenjenosti telesa in hormonskega sistema celiakiji pridružita še zmanjšanje delovanje ščitnice oziroma hashimoto in diabetes tipa 2.
»Brezglutenske diete se je treba res strogo držati, če se enkrat mesečno pregrešite, je za organizem že močno preveč. Strokovnjaki pravijo, da je to za telo tako, kot če sploh ne bi bili na dieti,« še pove.
Kaj sledi diagnozi – celiakija?
»Jaz sem si po diagnozi celiakija rahlo oddahnila, ker sem končno vedela, kaj je vzrok mojih težav in kako moram ukrepati. Pred tem sem bila na številnih preiskavah in šele na sedmi gastroskopiji so mi odvzeli vzorce tankega črevesja. Isti dan, ko sem dobila diagnozo, sem začela brezglutensko dieto, prehod mi sploh ni bil težak. Kako hitro pa se mi je po tem izboljšalo počutje? »Po enem tednu sem imela veliko več energije, po treh tednih se mi je očistila koža, po treh mesecih so mi začeli rasti lasje. Danes se počutim odlično, sem polna energije, moje telo pa se je pomladilo,« pove nasmejana.
Kako pa je njena celiakija vplivala na celotno družino? »Očistila sem vso kuhinjo, lesene kuhalnice in deske za rezanje sem vrgla v smeti in jih zamenjala z novimi plastičnimi in označila tiste za brezglutensko prehrano. Kuhinjo imam organizirano tako, da imajo ostali družinski člani kotiček, kjer imajo običajne piškote, toast in svoj toaster. Vse ostalo pa vsi jemo brezglutensko, ker je tako laže,« pojasni. Prav tako imajo dve posodici z maslom, med in marmelado pa si ostali preložijo v svoje posodice. »Teže je, ko jem zunaj. Že nekajkrat se je zgodilo, da sem imela težave,« pove. Za predstavo – koliko glutena je zanjo že škodljivo? »Če bi v kilogram brezglutenske moke (ajdova, riževa, koruzna, kvinojina, ki so pridelane na ločenih poljih in mlete v ločenih mlinih) padlo zrno pšenice, je to že preveč,« pojasni. »Obrok s kančkom glutena zame pomeni dva dneva slabosti, ležanja in okoli tri mesece slabega počutja,« je nazorna.
Zdaj bolj zdravo je
»Brezglutenske kaše (ajdovo, proseno) namakam, prav tako riž, oreščke, kvinojo pa operem. Običajno pri obrokih kombiniram meso in zelenjavo, uživam pa tudi zelene smutije z malenkost jagodičevja ali ananasa in zdravih maščob (avokado, chia semena). Celiakijo danes vidim kot bolezen, ki me je pripeljala do povsem drugačnega, bolj zdravega prehranjevanja brez predelanih živil in na začetek mojega poslanstva,« sijoče pove Nataša Forstner Holešek, ki dela kot samostojna svetovalka o prehrani brez glutena in prehrani pri avtoimunskih boleznih. Vse, kar uči, je preizkusila na sebi. Že mnogo ljudem z različnimi avtoimunskimi boleznimi je pomagala do boljšega počutja in povrnjene energije.
»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«
