Ob tragični novici smo ostali brez besed. Presunjeni smo se v velikem številu udeležili predavanja dr. Zdenke Čebašek Travnik, priznane slovenske alkohologinje, po katerem smo se strinjali, da moramo nekaj storiti za zmanjšanje pitja alkohola in njegovih posledic. Kljub številnim žalostnim zgodbam, ukrepom raznih institucij in trudu nevladnih organizacij je še vedno preveč družbeno sprejemljiv, pravi Mina Pirih, vodja projekta Alkošola, ki so ga zasnovali na pobudo prof. dr. Zvonke Zupanič Slavec z medicinske fakultete. »Projekt, ki bo ozaveščal o posledicah tveganega pitja in se boril proti zlorabi alkohola, podpira veliko študentov medicine, aktivnih pa nas je zaenkrat približno petnajst. Ob pomoči bolj izkušenih kolegov iz višjih letnikov, ki v okviru Društva študentov medicine Slovenije že izvajajo nekaj projektov, smo se odločili za delavnice po osnovnih in srednjih šolah, saj se bomo mladim tako najlažje približali prijateljsko, nevsiljivo in brez moraliziranja. Želimo si, da bi jih naš obisk spodbudil k razmišljanju o posledicah pitja, k bolj odgovornemu odnosu do sebe in drugih ter h kakovostnemu preživljanju prostega časa. Mnogo jih po alkoholu namreč poseže zaradi dolgčasa, slabih zgledov in pomanjkanja samozavesti, zaradi česar se ne zmorejo upreti vrstniškemu pritisku. Z alkoholom se opogumijo in pozabijo na težave, a seveda le za kratek čas.«
Kot kaže, vodstvom šol verjetno ne bo treba pošiljati predstavitve projekta, saj se je glas o njem hitro razširil in prošenj za njegovo izvedbo je že zdaj veliko, predvsem z osnovnih šol. »Učitelji pravijo, da tovrstnih delavnic skorajda ni, čeprav bi bile izjemno dobrodošle, saj tudi sami opažajo, da je opijanje čedalje večji problem. To potrjujejo tudi zadnje raziskave: v povprečju imajo slovenski fantje prvo izkušnjo z alkoholom že pri 12,8 leta, dekleta pri 13,3. To ne pomeni, da ga samo poskusijo, ampak spijejo eno merico deciliter vina, 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žgane pijače ali več. Starost pa se še niža, saj so alkoholne pijače mlajšim vedno bolj privlačne zaradi dodajanja sladil in ličnih embalaž. Celo nekateri starši jih kupujejo svojim otrokom.«
Legalna droga
Priprave na delavnice zajemajo tudi predavanja strokovnjakov alkohologov na fakulteti. Študentje bi si namreč radi nabrali kar se da široko paleto znanja, da bodo konec oktobra dobro podkovani stopili med šolarje. »Delavnice bomo začeli v ljubljanskih osnovnih in poklicnih ter srednjih šolah, potem pa še po drugih krajih, čeprav bo zaradi študijskih obveznosti to od nas zahtevalo kar nekaj prilagajanj. Ker organizacija in izvedba delavnic za nas predstavljata kar velik zalogaj, si želimo čim večje podpore, tudi sponzorske. Vsakdo, ki nam je pripravljen pomagati finančno oziroma materialno ali nas želi o čem povprašati, je vabljen, da nam piše na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..«
Delavnica bo trajala dve šolski uri, vodila jo bosta dva študenta medicine in bo naenkrat namenjena enemu razredu osnovnošolcev v zadnji triadi ali dijakov vseh letnikov. »Delavnice temeljijo na odkritem pogovoru, zato bomo v razredih s šolarji samo mi, najraje brez učitelja, saj se mladi brez prisotnosti avtoritete lažje sprostijo in izpovejo. Delavnici za osnovnošolce in srednješolce se nekoliko razlikujeta z dijaki zadnjih letnikov, ki bodo kmalu mladi vozniki, bomo še posebej spregovorili o varni vožnji. Pokazali jim bomo posnetke posledic vožnje pod vplivom alkohola, vsi udeleženci pa si bodo lahko ogledali tudi preparirana zdrava in cirozna človeška jetra. Seveda se bomo prej pogovorili s pedagogi in program prilagodili starosti otrok.« Zavedajo se, da pitja zaradi številnih razlogov ni mogoče izkoreniniti, radi pa bi, da bi že otroci ponotranjili resnico, »da je alkohol droga prav tako kot kokain in marihuana, le da je legalen in dostopen vsem, zato pa še toliko nevarnejši«.
Kaj me briga!
V Alkošoli bodo šolarjem na različne načine prikazali negativne zdravstvene in socialne posledice prekomernega pitja. Mina Pirih: »Mladi večkrat z lahkoto pozabijo na dolgoročne posledice pijančevanja, češ kaj me briga, če bom imel čez 40 let cirozo jeter. Zanje so bolj aktualne kratkoročne posledice, kot so npr. fotografije pijanih deklet in fantov, ki krožijo po družabnih omrežjih in jih njihovi bodoči delodajalci najbrž ne bodo spregledali.« Srednješolcem bodo med drugim svetovali, kako naj uživajo alkohol, če se mu že ne morejo izogniti, in kako naj pomagajo hudo pijanemu. »Policisti namreč opažajo, da mladina med pijančevanjem na javnih krajih redko poskrbi za onemogle prijatelje, kar pustijo jih. Za njih mora poskrbeti policija, precej staršev pa jih kljub obvestilu ne pride iskat na postajo.«
