Zgovorna in dobrovoljna Ana Marija Mitič si je zaželela boljšo kakovost življenja, pri čemer si bo pomagala z analizo LifeGenetics, pri kateri bo s pomočjo analize številnih, s presnovo maščob povezanih genov izvedela, koliko maščob in kakšno vrsto mora uživati. Analiza bo pokazala, kako se njeno telo odziva na maščobe, s tem pa si bo olajšala izbiro diete. Svojih genov namreč ne moremo spreminjati, lahko pa jim prilagodimo svoj način življenja in prehranjevanja.
Ana Marija Mitič vam bo vsako sredo predstavila svoje prigode, občutke in načine, kako se spopada s spremembami v svojem novem (bolj zdravem) načinu življenja. Pisati začne že to sredo, 8. februarja.
Zakaj ste se odločili napraviti teste oziroma spremeniti način življenja in prehranjevanja?
Vedno sem bila človek, ki uživa v življenju in ga zajema s polno žlico – in tako bo tudi ostalo. Ne bom popolnoma spremenila svojega načina življenja, saj se mi zdi kakovosten in v njem uživam, je pa res, da počasi prihajam v leta, ko nisem več stara 22 let, vsi pa vemo, da z leti ne postajamo čvrstejši, mlajši in manj nagubani, zato se je treba malce zamisliti.
Nikoli nisem bila suhica in glede na svojo konstitucijo tudi nikoli ne bom. Neumno bi si bilo delati utvare, da bom po svetu hodila priščipnjena kot Angelina Jolie, sploh pa se mi to niti ne zdi lepo. Je pa res, da se sprehajam po tanki liniji med debelostjo in veliko količino kilogramov, ki jih nosim s seboj. Kot modni dodatek, se razume (smeh). Vendar pa trebušna visceralna maščoba, ki ni izrazito vidna, zelo vpliva na delovanje naših notranjih organov. In če se ta leta in leta nabira, kar jaz pri sebi pričakujem, bom čez kakšnih 10 let že velika 'kibla' maščobe, ki se
bo težko premikala po svetu. To pa ni v mojem interesu. Sem v poklicu, ki je izjemno dinamičen. Za spremembe lokacij in spremembe čustvenih stanj človek potrebuje telesno kondicijo. Pri sebi opažam, da je imam vedno manj, zato si želim ukrepati. Ker imam medicinsko ozadje (Ana Marija je študirala medicino, a je študij zaradi gledališča opustila, op. a.), se jaz tega ne bom lotila z nekimi neumnimi ločevalnimi dietami, s stradanjem, pretiravanjem v športnih dejavnostih. Nikoli ne bom šla teč, saj vem, da bi si s tem trajno poškodovala kolena in gležnje. Najprej bom svoje kilograme spravila do teže, da bom lahko tekala naokoli. Nikoli nisem tekla, zdaj me je pa malo premamilo. Tudi hoja na Rožnik, ki ga imam čez cesto, bi bila čisto O. K.
Če na kratko povzamem, zaradi zdravja in boljše kakovosti življenja.
Na rezultate testa še čakate. Vas skrbi, kaj bodo pokazali?
Ne, saj so ti testi uporabniku prijazni. V testih jaz nikoli ne bi izvedela, da sem dovzetna za kakšno gensko bolezen ali da jo že nosim s seboj. Ti testi bodo prikazali mojo gensko postavitev in katere stvari so zame oziroma glede na mojo unikatno gensko sliko priporočljive, da jih vnašam v telo.
Mogoče bodo na primer ugotovili, da moje kosti absorbirajo več kalcija in je zato priporočljivo, da ga vnesem več. Jaz bom povečala vnos kalcija in s tem se bo moja krvna slika izboljšala.
Kateri stvari pa bi se najtežje odpovedali?
Mesu. Brez mesa bi res težko. Čeprav sem doslej skušala zmanjšati porabo mesa, že zaradi ekologije. V svojem življenju sem uničila ogromno 'batkov' (bedrc), česar seveda ne obžalujem. A ne moremo mimo dejstva, da meso, kljub temu da do njega gojim posebno ljubezen, pri razpadu v našem telesu tvori veliko prostih radikalov, za te pa vemo, da lahko povzročijo kancerogeno delovanje celic, se pravi raka. Zato sem se odločila, da se kakšen dan odrečem mesu. In velikokrat se moram zaustaviti, da ne sežem po koščku salame. Z lahkoto pa bi bila brez sladkarij, bolj sem za slane dobrote. Pogrešala bi tudi fermentirane izdelke – jogurt, maslo. To so živila, ki imajo nekatere pozitivne lastnosti. Maščobe so topilo za vitamine A, D, E in K, ki so eksistencialni, torej jih moramo zaužiti, da smo zdravi, zato so diete brez maščob tako nezdrave.
Kako blizu sta si z rekreacijo?
Ha, midve sva si blazno blizu, če je med nama kakšen mediator. Če je to en človek, ki me vleče iz postelje in reče: »No, Mariči, gremo 'laufat'!« Potem sliši kakšno pikro od mene, a še vedno sem bila pridna in ubogljiva punčka.
Pa so mediatorji stalnica v vašem življenju?
Ne – in zaradi tega sem zelo srečna! Sem pa imela nekaj osebnih trenerjev; vsem sem hvaležna za vso potrpežljivost in motiviranje. Če bi imela denar, bi si znova privoščila kakšnega. Sicer pa rada hodim, hitra hoja mi ni tuja. Rada sem na zraku. Imam tudi kužka, zato mi en daljši sprehod na dan ne uide.
Kakšno je za vas lepo žensko telo?
Sem oboževalka oblin. Nisem na strani tistih, ki bi imele vitka in paličasta telesa. Seveda so tudi vitke ženske lepe, a točno se vidi, katera je lepo vitka, katera pa se preveč trudi. Catherine Zeta-Jones na primer izžareva zelo zanimivo lepoto, saj ima karizmo in žensko
umirjenost. Da ne govorim o Monici Belluci, ona je tudi izjemno lepa. In obe imata zelo ženski postavi, kar pomeni, da imata boke, zadnjico in zavoljo dobrih prsi tudi lep dekolte. Meni je všeč, da je malo ritke. In verjemite ali ne, fantom je všeč, da imajo kaj zagrabiti.
Znani ste po tem, da se iz svojih kilogramov znate pošaliti. Pa so bili kdaj trenutki, ko ste bili s svojim telesom obremenjeni ali so vas drugi zaradi tega zbadali?
Seveda so me zafrkavali, špeh bomba, bajsa, vse sem bila. In to v letih, ko si najranljivejši, v puberteti. A na srečo, sem bila že dovolj zgodaj aktivna v teatru in improvizaciji, kjer si velikokrat tako kot v življenju pahnjen v nepričakovane situacije, iz katere se moraš nenadoma in efektivno izvleči. Improvizacija te nauči, kako tistega, ki pripomni kakšno neumno, uspeš razorožiti s svojo repliko, ampak pametnejšo od njegove. Mislim, da sem se tem dobro spoprijela in da tega nisem potlačila v svoje nezavedno. Tudi jaz imam ogledalo, ampak to je moja izbira in zaradi tega sem lahko v tem pogledu samozavestna. Nikoli se ne bom izgovarjala na težave s ščitnico, hormonske motnje, genetiko. Sem pač takšna, da pogledam kozarec vode in dobim tri kilograme. In kaj, naj se zdaj vsem smilim? Nekatere bajse zelo rade iščejo izgovore.
Znano je, da so okrogli ljudje tudi bolj dobrovoljni. V čem je skrivnost?
Smo, ja, zato ker znamo ugoditi svojim mini željam. Jaz pogledam tortico, si jo zaželim in tudi naročim. Suhica si jo tudi zaželi, a je ne pojé, saj si misli, da mora biti suha, da je primerna za ta svet in za to, da jo bo kakšen fant sploh pogledal. Ampak ista količina tipov pogleda njo ali pa mene. Toda ona je potem zamorjena, z očmi udrtimi v lobanjo, jaz pa hodim vesela po svetu, ker vem, da sem naredila, kar sem si zaželela.
Ali radi kuhate? Namenite kuhanju veliko časa?
Uh, še kako. In problem je, da ne znam skuhati le zase. Vedno skuham za dva, čeprav živim sama. In seveda potem to tudi pojém. Kuhanje je moja velika strast, a ne bom rekla, da vse obvladam. Naredim zelo dobro srbsko gibanico, drugih specialitet pa nimam. Za kuhanje si rada vzamem čas, čeprav tega največkrat zmanjka. Tako sem primorana kakšno fino ribico, ki bi si zaslužila daljše priprave, čim hitreje speči, da jo lahko hitro pojem.
