Kar 96 odstotkov žrtev nasilja še ni poklicalo pomoči, ocenjujejo v Zavodu Emma. Pred mednarodnim dnevom boja proti nasilju nad ženskami, ki je 25. novembra, poskušajo ozavestiti javnost, da nasilje ni problem posameznika, temveč družbe. »Smo še daleč od ničelne tolerance do nasilja. To namreč še vedno ostaja skrito. Ljudje moramo prijavljati nasilje, moramo klicati na policijo, na zavode in centre za socialno delo. Ne bodite tiho,« poziva strokovna delavka v Zavodu Emma Mateja Guštin.
»Zlato pravilo med Slovenci je 'ne vmešavaj se',« o molku spregovori Boris Cavazza, ki je skupaj z Dejanom Zavcem podpornik akcije ozaveščanja slovenske javnosti. »Ko sem bil star deset let, sem bil žrtev spolnega nasilja. In ta človek mi je grozil, da mi bo razbil glavo, če bom spregovoril, zato sem bil tiho,« je o stiski v otroštvu povedal gledališki igralec. »Najbolj se mi smilijo otroci. Ti ne morejo nič. A ženske bi morale spregovoriti! So odrasle in morajo prevzeti odgovornost. Otroci tega ne zmorejo, za njih so posledice nasilja skorajda nepopravljive,« pravi Boris Cavazza. O prevzemanju odgovornosti se je strinjala tudi Dževada Popaja, direktorica Zavoda Emma, ki je povedala, da pri njihovem delu ženske vedno usmerjajo in jim svetujejo, kako ravnati v primeru nasilja. Ne morejo pa jih voditi in na koncu je vedno ženska volja tista, ki odloča.
 |
| O nasilju so spregovorili Mateja Guštin iz Zavoda Emma, žrtev nasilja Sonja, direktorica zavoda Dževada Popaja, ambasadorja Dejan Zavec in Boris Cavazza, pogovor pa je povezovala Blažka Müller Pograjc. |
Pomoč sem poiskala pri 68 letih
O tem, zakaj žrtve nasilja ne ukrepajo takoj, je spregovorila Sonja, ki je 40 let živela v zakonu z nasilnim možem. »Že v samem začetku je bilo prisotno nasilje, vmes veliko joka, opravičevanja in kesanja. Po dvajsetih letih skupnega življenja je mož izgubil službo, kar je vse skupaj še poslabšalo. Z leti se je fizično nasilje zmanjševalo, a je bilo vedno več psihičnega. Edino podporo sem dobila od hčerk, čeprav sem pred njimi svoje življenje skrivala, saj sem si sama izbrala takega moža. Ena od hčerk mi je predstavila Zavod Emma in me tja tudi odpeljala. Tu me nihče ni obsojal. Četudi sem bila stara 68 let, ko sem prišla in sem se počutila prestaro, pa so me vsi v zavodu prepričali, da imam tudi jaz pravico do življenja,« se je izpovedala Sonja. »Zakaj ženske ne spregovorijo, je težko vprašanje. Sama sem šla velikokrat na center za socialno delo pa so mi dejali, da dokler ne bo mož pripravljen sodelovati, mi ne morejo pomagati,« pravi Sonja.
Če imate srečo, naletite na dobro socialno delavko
Predstavniki Zavoda Emma so povedali, da v zadnjih letih ljudje na centrih za socialno delo dobijo napotke, naj pomoč poiščejo v nevladnih organizacijah. »Tako imamo zdaj po štiri ženske na teden, ki jim moramo pomagati, kar je ogromno,« pravi Dževada Popaja in dodaja, da je pri delovanju omenjenih centrov ogromnega pomena človeški dejavnik. »Če imate srečo, naletite na dobro socialno delavko in vam bo pomagala, a zelo veliko je slabih.«
Uspešen športnik, Mister Simpaticus in skrben oče Dejan Zavec je kot podpornik akcije ozaveščanja slovenske javnosti dejal, da se moramo prav vsi zavedati, da smo dolžni pomagati. »Nikakor ni dopustno, da rečemo, da bodo že sami rešili. Tudi v naši družini je bilo prisotno fizično nasilje, sam sem bil premajhen, da bi lahko ukrepal, zato poskušam pomagati zdaj. Moramo govoriti tudi o stvareh, ki niso prijetne,« je konferenco zaključil Dejan Zavec.
