Celo v sodobnem času, ko so nam vse informacije zlahka dostopne, še vedno preveč ljudi ne ve, da bi morali krvavitev iz dlesni jemati zelo resno. Pri nekaterih minejo leta, preden obiščejo zobozdravnika zaradi večjih težav, ki so posledica napredovanja parodontalne bolezni. To zobozdravniki opisujejo kot skupino obolenj obzobnih tkiv (mednje spadajo dlesen, zobni cement, pozobnica in čeljustna kost). Prvo vidno znamenje začetka parodontalne bolezni je krvavitev iz dlesni, ki nas mora spodbuditi k temeljitejši zobni higieni. Če vnetja ne zdravimo, napreduje in lahko vodi v izgubo zob. Ustni higieni moramo zato nameniti kar se da največ pozornosti. Posebna zgodba so vsadki, ki postajajo v dentalni medicini vse bolj popularni.
Zakaj je tako, pojasnjuje Matej Pirtovšek, dr. dent. med., s klinike Ustna medicina iz Ljubljane. »Vse večjo popularnost vsadkov pripisujemo stanju duha, tako med pacienti kot tudi zobozdravstveno stroko. Kar se tiče pacientov, popolnoma razumemo in pozdravljamo njihovo odločitev, da rešijo svojo brezzobost, ki jim je leta, celo desetletja slabšala kakovost življenja. Mnogi so pred leti in desetletji celo dobili mostičke in tako uredili odsotnost zob/a. Spet drugi so čakali na pravi trenutek, da stanje uredijo. Vendar sta se pokazali dve pomembni dejstvi: prvič, strokovne znanstvene študije so dokazale, da je desetletno preživetje mostičkov kar za 15–20 odstotkov manjše, kot je preživetje implantatov. Mostički obremenijo zobe, ki bi bili lahko sicer oskrbljeni bolj konservativno oziroma oskrba nosilcev mostička sploh ne bi bila potrebna. Poleg tega imajo večni problem higiene, kar je drugi razlog za njihovo slabše preživetje. Torej, danes vemo, da je na papirju, nikakor pa ne vedno, vsadek bolj predvidljiva in varnejša rešitev za pacienta,« pravi Pirtovšek in dodaja, da so implantati prava odločitev v vseh primerih, kjer bi druge rešitve pomenile večje tveganje za zaplete (mostički) ali znižano kakovost življenja zaradi omejene funkcije ali estetike (proteze). A niso vsesplošna rešitev. »Poleg anatomskih pogojev, ki včasih preprečujejo predvidljivo vstavitev implantatov, te odsvetujemo v vseh primerih, ko niso vzpostavljeni pravi pogoji v ustih in telesu – to so zdrave dlesni oziroma dejstvo, da ni parodontalne bolezni, zdravi in stabilni zobje, stabilen ugriz in estetski parametri. Isti pogoji, ki veljajo za mostiček. Starost načeloma ni omejitev, je pa treba upoštevati značilnosti, ki jih starost nosi s sabo – recimo manjša gostota kosti. Edina prava kontraindikacija za implantate so določena psihična obolenja,« pravi Pirtovšek.
Vsadki marsikomu nedosegljivi
Celotni postopek vstavljanja implantatov naj bi trajal med 5 in 7 meseci, tako med postopkom kot tudi po njem pa je izjemno pomembna ustna higiena. Tako kot se lahko zaradi nezadostne higiene vnamejo tkiva okoli zoba, se lahko tudi okoli vsadkov, pravi sogovornik in opozarja, da je del dobre storitve zobozdravniške ekipe tudi, da pacienta najprej natančno poduči o higieni implantatov, po oskrbi pa ga natančno spremlja: »Nujni so trimesečni kontrolni pregledi.«
Paciente seveda zanima, kakšna je življenjska doba implantatov. Sogovornik pravi, da dosmrtne garancije na njih ni. »Da bo preživel deset let, obstaja med 90- in 95-odstotna verjetnost, kar je povsem dovolj za miren spanec. Parodontalna bolezen to drastično zmanjša, in sicer je sedemletno preživetje implantata le 80-odstotno,« pravi Pirtovšek. Zobni vsadki niso v okviru ZZZS, to pa pomeni, da so za marsikoga nedosegljivi. Nobena skrivnost ni, da veliko Slovencev po nove zobe in lep nasmeh odhaja čez mejo, še najraje na Hrvaško. »Cena implantata je odvisna od veliko faktorjev, zato seveda variira tudi med ordinacijami. V Sloveniji se giblje med 500 in 1000 evri. Večina pacientov, ki potrebujejo implantate, potrebuje kompleksno in interdisciplinarno obravnavo strokovnjakov, ki z drugimi predpripravljalnimi postopki poteka tudi do eno leto. Glavna cena, ki jo plača veliko pacientov, sta zdravje in zamujena priložnost, da se pravilno odločijo glede ustnega zdravja pod pravim vodenjem,« sklene Pirtovšek.
Redno na preglede
Še vedno preveč ljudi zanemarja ustno higieno in ne opravlja rednih pregledov pri zobozdravniku, še več: dopustijo, da minejo leta, preden ga obiščejo, medtem pa lahko iz majhne težave nastanejo velike, ki jih je težko odpraviti. Tudi zobozdravniki nemalokrat zaradi pomanjkanja časa in gneče bolnikov ne poučijo o pravilni higieni, ampak le gasijo požar in popravljajo najnujnejše. Zanimivo pa je, pravi Matej Pirtovšek, dr. dent. med., po obisku svetovnega zobozdravstvenega sejma v Kölnu v Nemčiji, da je zdajšnja zobozdravstvena industrija vse bolj usmerjena v implantate in veliko manj v ohranjanje zob.
