Brezglutenska dieta ni modna muha

Dandanes vse pogosteje poslušamo in beremo o brezglutenski dieti, a žal velikokrat le kot novodobnem receptu, s katerim naj bi si zvezdniki izboljševali počutje in ohranjali vitkost. Toda stroka ob mednarodnem dnevu celiakije, ki smo mu namenili prav današnji, 16. maj, opozarja: brezglutenska dieta ni modna muha, ampak zdravilo!

Pri otrocih diagnoza hitra

Kot pove asist. dr. Jernej Dolinšek, dr. med., spec. pediatrije, vodja enote za pediatrično gastroenterologijo UKC Maribor: »Pšenica ni slaba, kot bi jo nekateri zdaj radi prikazali. Nekaterim ljudem ustreza, za nekatere pa je pač nesprejemljiva. Toda glutenska preobčutljivost ni šala, je resna stvar!« Celiakija je sistemska bolezen, ki doleti približno odstotek splošne populacije, a kot pojasnjuje sogovornik, gre pričakovati, da se bo ta odstotek še povečal: »Ne samo da zadnja leta odkrivamo vse več primerov obolenja, dejansko tudi več ljudi oboleva. Celiakijo danes največkrat odkrijemo že pri otroku, ko začne uživati pšenično hrano, žitne kašice itn. Pojavijo se prebavne težave, driska, napenjanje in napihnjenost trebuščka, otrok je razdražljiv in slabše napreduje.« S krvnimi preiskavami in odščipom sluznice tankega črevesa hitro postavijo diagnozo, in ker je dednost osnova prenašanja celiakije, zdravniki gensko testirajo vse družinske člane in preverijo, pri kom se bolezen morda še skriva, a se še ni izrazila – kateri so sprožilci za izbruh obolenja, namreč še ni znano.

Naj še spomnimo, v UKC Maribor so pred dvema letoma revolucionarno predstavili novo napravo za mnogo preprostejše in cenejše ugotavljanje celiakije, projekt pa je verjetno zaradi pomanjkljivega zanimanja nekaterih partnerjev začasno obstal, a si bodo zdravniki vsekakor še naprej prizadevali za njegovo revitalizacijo.

Po opravljeni diagnozi zdravnik obolelemu predpiše brezglutensko dieto, ki je dosmrtna in edino zdravilo: to praviloma takoj prinese izboljšanje in poskrbi, da otrok nadoknadi vse zamujeno, z rednim nadzorovanjem in pregledi pa stroka obolele pospremi v varno odraslost. Predvsem muhaste mladostnike vztrajno opozarjajo na pravilo ničelne tolerance, odstopanj, niti najmanjših, od stroge diete namreč ne sme biti, poudarja asist. dr. Dolinšek: »Nekdo, ki bi mu, denimo, zadišala običajna pica, bi lahko ob prekršku burno reagiral in se takoj znašel na stranišču s hudimi težavami. Koga drugega pa telo morda ne bi takoj opozorilo in bi si ta mislil, češ, saj je vse v redu. In če bi vztrajal pri takšnem ravnanju, bi se posledice tiho kopičile, dokler ne bi izbruhnile v obliki hudega obolenja, morda celo raka. Zato otroke, predvsem pubertetnike, nenehno preganjamo s pregledi in vztrajamo pri stoodstotnem upoštevanju predpisane diete.«

Hrana, drago zdravilo

Postavljanje diagnoze pri odraslih je lahko povsem drugačno, opozarja sogovornik: »Odrasli običajno potožijo zaradi težav, ki jih je sprva težko neposredno povezati s celiakijo. So slabokrvni, imajo glavobole, slabo se počutijo. Morda imajo bolezen ščitnice ali celo prezgodnjo osteoporozo, skratka, lahko mine tudi do deset let, da se postavi prava diagnoza. Bolnika do takrat pregleda kopica zdravnikov, od onkologov do psihologov.« V nasprotju z otroki ne zadostuje brezglutenska dieta, kajti odrasli bolniki imajo praviloma že razvite druge težave, zaradi katerih morajo uživati tudi zdravila, mnogo bolj so dovzetni za različne zaplete, v skrajnem primeru tudi pojav raka tankega črevesa.

»Mnogo bolnikov s celiakijo doživlja pravo kalvarijo, preden pridejo do diagnoze,« se strinja tudi Janja Košuta Špegel, podpredsednica Slovenskega društva za celiakijo, ki šteje okoli 1800 članov, a je obolelih v naši državi, kot ocenjuje stroka, gotovo več. »Celiakija je še vedno relativno manj poznana bolezen, se pa stanje v zadnjem času po milimetrih izboljšuje. Zdravi se izključno z dosmrtno brezglutensko dieto. Taka hrana, ki je za celiakaše zdravilo, pa je neprimerno dražja od druge. Strošek brezglutenskih živil (moka, testenine …) je šest- in večkrat dražji od navadnih živil in veliko finančno breme za posameznika. V drugih državah Evropske unije celiakaši dobijo določen del hrane na recept oziroma je hrana subvencionirana, pri nas pa ne. Otroci sicer prejemajo dodatek za nego, odrasli pa nič. V teh kriznih časih in velike brezposelnosti je to velik problem!«

Brezglutenska dieta ni modna muha!

Ne le cenovno, brezglutenska dieta je tudi logistično izjemno zahtevna, nadaljuje sogovornica: »Prehranjevanje in obroke je treba načrtovati že doma, saj restavracij, ki bi ponudile brezglutensko hrano, ni veliko. Niti sendviča ne moreš kupiti kjer koli. Otroci športniki so na tekmah praviloma lačni, če si hrane ne prinesejo s seboj.«

Kot smo omenili že v uvodu, je brezglutenska dieta v zadnjih letih postala prava modna muha, ki ji praviloma sledijo premožni in zvezdniki: »To je za nas celiakaše po eni strani ugodno, po drugi ne. Po eni strani vse več ljudi sliši o tem, kar je dobro. Po drugi pa mnogi pozabljajo, da naša dieta nikakor ne sme biti površinska. Za navadnega smrtnika je dovolj, da se izogiba kruhu, testeninam in sladkarijam. Gluten pa se skriva tudi v salamah, nekaterih sirih, da ne omenjam omak, sladoledov, vnaprej pripravljenih jedi … Problem so tudi neočiščene kuhinjske površine in pripomočki. In tu nastane problem v restavracijah pa tudi v šolski in predšolski prehrani. Osebje se zadovolji z nekaj informacijami, potrebno pa je kontinuirano sledenje. Postopki predelave hrane se spreminjajo, gluten je v kar nekaj aditivih, in slovenska družba pa tudi strokovna javnost nista dovolj poučeni o teh težavah.«

In kaj se obeta ob današnjem mednarodnem dnevu? Kot nam je zaupala podpredsednica Slovenskega društva za celiakijo, bo vsaka njihova podružnica ta dan zaznamovala po svoje, nekatere s športnimi dejavnostmi, druge z izobraževalnimi delavnicami in podobno. »V središču pa bo vendarle pohod ob Muri in prireditev v Ižakovcih v Prekmurju, ki zaključuje mednarodni čezmejni projekt LQ-Celiac – Izboljšanje kvalitete življenja bolnikov s celiakijo na obmejnem področju Slovenije in Madžarske.«