NARAVNO

Brez magnezija ni zdravega telesa

Objavljeno 14. februar 2016 17.00 | Posodobljeno 14. februar 2016 17.00 | Piše: Marija Mica Kotnik

Znano je, da brez mineralov niti vitamini v telesu ne morejo delovati.

Pomanjkanje magnezija se kaže kot nervoza, glavobol, utrujenost ... Foto: shutterstock.com

A tudi, da je naš organizem sposoben sam ustvariti manjkajoči vitamin, tako da uporabi minerale. V nasprotno smer ne gre – vitamini so brez mineralov neuporabni. Minerali namreč nadzorujejo sposobnost telesa, da vsrka in uporabi vitamine. Številni se tega zavedajo, mnogi pa na to pozabljajo

Vitamini in minerali so nujni za zdravo in pravilno delovanje človekovega organizma, njihovo delovanje pa je lahko medsebojno povezano. Večino mineralov v zadostni količini dobimo s pravilno in raznoliko prehrano, če so potrebe večje, pa jih lahko vnesemo s prehranskimi dodatki. Toda pri tem, opozarjajo strokovnjaki, moramo biti pazljivi, saj lahko preveč teh snovi tudi škodi. Eden osrednjih mineralov, potrebnih za delovanje organizma, je magnezij. Zakaj?

»Sodeluje v številnih procesih v telesu, denimo v encimskih procesih kot kofaktor, zlasti v tistih, ki so pomembni za sproščanje energije. Pomembna je njegova vloga pri prevajanju dražljajev v živčnih celicah in pri krčenju mišic. Poleg tega je tudi sestavni del kosti. Pomanjkanje se kaže kot nemir, nervoza, glavobol, utrujenost, splošna oslabelost, depresija, zelo značilni so krči v mišicah, lahko se pojavijo celo motnje srčnega ritma,« pravi Darja Potočnik Benčič, mag. farmacije, direktorica Lekarne Ptuj. Dodaja, da je v našem telesu kalcij tisti mineral, ki ga je največ, magnezij pa je po količini na drugem mestu. Dnevne potrebe so različne v posameznih življenjskih obdobjih, odvisne so tudi od dnevnih dejavnosti in morebitnih bolezni. Za odraslega je priporočen vnos 1200 mg kalcija in 350 mg magnezija na dan. Preostale minerale, ki so prav tako nujni za normalno delovanje telesa, potrebujemo v veliko manjših količinah, pogosto jih zato imenujejo mikroelementi. Sodelujejo v encimskih procesih, v krvožilnem sistemu, pri preskrbi z energijo, pri delovanju imunskega sistema.

Priporočena dnevna količina magnezija

Otroci

  • 1–3 let: 80 mg
  • 4–6 let: 120 mg
  • 7–9 let: 170 mg
  • 10–12 let: 230–250 mg
  • 13–14 let: 310 mg

Mladostniki od 15 do 18 let

  • 350 mg ženske; 400 mg moški

Odrasli od 19 do 65 let

  • 300–310 mg ženske; 350–400 mg moški

Starejši od 65 let

  • 300 mg ženske; 350 mg moški. (Vir: NIJZ, 2013) 

Dovolj s prehrano

Pri normalnih potrebah in ob upoštevanju priporočil dnevnega vnosa magnezija s prehrano dobimo dovolj. Največ ga vsebujejo polnozrnati proizvodi, jetra, ribe, krompir, oreščki, banane, pomaranče, jagode, mleko in mlečni izdelki ter mineralna voda. Absorbira se v tankem črevesu, majhen delež še v debelem, dodaja sogovornica.

Večkrat lahko sami hitro ugotovimo, ali smo ga v organizem vnesli preveč. Prvi znaki so driska, slabost in izguba apetita. Pojavijo se lahko tudi šibkost mišic, neredni srčni utrip, oteženo dihanje in tudi psihične težave. Vse to odpravimo takoj, ko zmanjšamo vnos tega minerala. Večkrat so prvi znak pomanjkanja magnezija mišični krči, ki se pojavijo praviloma ponoči. »Z uporabo prehranskih dopolnil z dnevnim vnosom od 350 do 450 mg magnezija je težava hitro odpravljena. Vsekakor pa je prej smiselno preveriti, ali imamo težave, ki bi povzročile njegovo pomanjkanje,« pravi Potočnik Benčičeva. Primanjkuje nam ga lahko ob pogostih driskah, bruhanju, pogosti uporabi odvajal, prepogostem uživanju alkohola, sladkorni bolezni in boleznih ščitnice. Povečane potrebe po njem imajo tudi nosečnice, športniki in ljudje z boleznimi ledvic – ti se morajo pred dodajanjem magnezija posvetovati z zdravnikom.

Dodajamo ob večjih potrebah

Na vprašanje, kako poskrbeti, da bo organizem dobival dovolj vitaminov in mineralov za normalno delovanje, Darja Potočnik Benčič poudarja: »To je skrb za zdravo prehrano in sploh zdrav življenjski slog. Ta vključuje tudi dejavnosti, prilagojene možnostim posameznika, in počitek. Ko se zavedamo večjih potreb po vitaminih in mineralih, jih je smiselno dodajati. Dodajajmo jih omejen čas, torej takrat, ko dejansko obstajajo povečane potrebe oziroma ko vemo, da je vnos s prehrano premajhen. Spomladi na primer s prehrano ne dobimo več veliko vitaminov, saj otroci in starejši pogosto sploh ne uživajo sadja in zelenjave. Tudi nekatere diete zelo vplivajo na vnos vitaminov in mineralov. Vsem takšnim ljudem svetujemo, da zelo premišljeno sestavljajo svoj jedilnik.«

Tako, pravi sogovornica, si bo aktivni športnik sestavil krožnik v skladu z načrtom vadbe – enkrat več beljakovin, drugič več ogljikovih hidratov – in upošteval še vse potrebne esencialne snovi, med katerimi so tudi vitamini in minerali. Aktivna vadba, ki zelo obremeni mišice, zahteva večji vnos magnezija. Tega lahko povečamo s prehrano ali z dodajanjem prehranskih dopolnil, vendar le v obdobju, ko so potrebe po njem večje, opozarja. O dodatnem vnašanju magnezija v organizem se je modro pogovoriti z zdravnikom.

image

Aktivna vadba, ki zelo obremeni mišice, zahteva večji vnos tega minerala. Foto: Shutterstock

Kalcij in magnezij

Kalcij v telesu pospešuje prevajanje živčnih impulzov, hkrati pa zagotavlja trdnost okostja in zob. Magnezij pomirja živce in mišičje, kar je še posebno dragoceno v obdobju pogostega stresa. Minerala delujeta tudi na mehanizme, ki uravnavajo hitrost strjevanja krvi, zato je njuno ravnotežje v organizmu ključnega pomena za naše počutje in zdravje obtočil. 



 

 


 

Deli s prijatelji