Strokovnjaki so si enotni: otroci, katerih mame so bile v nosečnosti odgovorne, so živele umirjeno, se sproščale ob glasbi, zmerno vadile, pazile na prehrano ter so se izogibale kajenju in alkoholu, po rojstvu napredujejo hitreje. Tudi branje nerojenemu otroku se je izkazalo kot koristno in pomirjujoče dejanje.
Dovzetni za zvoke
Dokazano je, da otrok od 23. tedna dobro sliši. Tedaj se namreč že vzpostavijo povezave med nevroni v delu možganov, ki je zaslužen za sluh. Ko ta center začne delovati, lahko otrok sprejema nizkofrekvenčne slušne dražljaje v maternici, med katere sodijo melodičnost in ritmičnost materinega glasu ter zvoki, s katerimi je obkrožen: bitje materinega srca, pretok krvi, zvoki črevesja in mamino dihanje. Znanstveniki se strinjajo, da imajo vsi ti velik pomen pri oblikovanju inteligence, saj zvoki, ki jih otrok sliši v trebuhu mame, spodbujajo razvoj njegovih možganov, zlasti centre, ki so zaslužni za razmišljanje. Hkrati nanj glasovi staršev delujejo pomirjujoče in oblikuje se zgodnja povezanost.
Vpliva tudi vadba
Ni pa vse v zvokih, veliko je tudi v gibanju in zmerni vadbi, ki med drugim lajša porod. Poizvedba, katere izsledke so objavili v časopisu Journal of the American College of Sports Medicine, je razkrila, da otroci mam, ki so med nosečnostjo zmerno vadile, kasneje na testih spomina dosegajo boljše rezultate ter so, v primerjavi s tistimi, katerih mame so mirovale, boljši na verbalnem področju.
Zmerne količine kortizola, hormona stresa, ki jih telo izloča med vadbo, spodbujajo rast in razvoj otroških možganov ter drugih pomembnih organov. Strokovnjaki zdravim nosečnicam priporočajo zmerno polurno vadbo vsak dan v tednu.
Mimo prehrane ne gre
Na razvoj otroka seveda vpliva tudi hrana. Zlasti na sposobnost pomnjenja in učenja. Na jedilniku vsake nosečnice bi tako morale kar najpogosteje biti sardele, inčuni in druge mastne ribe, saj vsebujejo veliko omega tri maščob, ki znatno pripomorejo k razvoju možganske skorje in inteligence. Omega tri maščobe vsebujejo tudi orehi, ki že v majhnih količinah pozitivno vplivajo na zdravje in razvoj otroka. Pomembno je tudi, da nosečnica s prehrano zaužije dovolj magnezija, železa in vitamina C, saj so ti izjemno pomembni za sintezo krvi. Tu so še sadje in zelenjava, bogata s folno kislino. Ta je ključnega pomena za gradnjo RNK in DNK.
Znova pri glasbi
Leta 1993 se je kot blisk razširila novica, da na razvoj otrokovih možganov izjemno pozitivno vpliva glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta. Ta je temeljila na dejstvu, da so avstrijski študentje dosegali boljše rezultate, kadar so študirali ob omenjeni glasbi. Tako so se pojavili zaključki, da klasične melodije spodbudno delujejo na razvoj možganov še nerojenih otrok.
Dandanes so strokovnjaki previdnejši pri nasvetih, katero glasbo jim tedaj, ko so še v maternici, predvajati. Načelno menijo, da je koristna vsaka, ki veseli in pomirja mamo. V nadaljnjih študijah se je namreč izkazalo, da na nekatere bolje vpliva mirna klasika, na druge pa energična glasba. Na otroka ne deluje glasba sama, pač pa materino doživljanje ritmov. Kajti kadar je zadovoljna mama, se v njenem telesu sproščajo hormoni sreče, ki se prenesejo tudi na otroka in pozitivno vplivajo na njegov razvoj.
