INTERVJU

Boštjan Romih: Če bi preveč jedel, ne bi več zlezel v televizijski zaslon

Objavljeno 20. april 2012 11.00 | Posodobljeno 20. april 2012 11.00 | Piše: A. F.

S televizijskim voditeljem smo se pogovarjali o kuharskih veščinah, vodenju oddaj in športnih dejavnostih.

Po koncu vodenja jutranjega programa je znova zadihal.

Kako pri vas doma zajtrkujete, je to družinski obred?

Več ko nas je v družini, več poudarka damo skupnim zajtrkom in se nadvse trudimo, da vstanemo dovolj zgodaj, vsaj pol ure prej, kot če ne bi jedli. Tako imamo čas, da se dobimo za skupno mizo. To izjemno cenim, saj dolgo časa nisem imel te možnosti zaradi vodenja jutranjega programa.

Kako se znajdete v kuhinji?

Največkrat se znajdem v vlogi asistenta glavnega kuharja, moje žene. Kuhinje sem sicer vešč, a kadar imamo veliko gostov, sva s kuho zaposlena oba.

Kaj je vaša specialiteta, kaj najraje pripravljate?

Trenutno so mi najbolj všeč jedi, ki se pripravljajo v litoželeznih pekačih, kjer se najpogosteje znajdejo zelenjava, meso, krompir, ki se nato počasi pečejo in prepojijo z okusom. Ta način peke mi je trenutno najbolj pri srcu.

Bolje je pojesti malo manj hrane, ta pa naj bo kakovostna.

Pazite na to, koliko pojeste in na izvor hrane?

Seveda me živilo nekoliko bolj prepriča, če je slovenskega izvora. Večino živil imamo domačega izvora. Krompir in jajca kupimo pri sosedih, zelenjavo pridelamo na domačem vrtu, kruh si pečemo sami, meso pa dobimo pri znancih in je tako večinoma domačega porekla. Bolje je pojesti malo manj hrane, ta pa naj bo kakovostna. Ker sem gurman, rad jem, zato moram paziti, saj če bi se pri hrani spustil z vajeti, bi hitro pridobil kilograme. Če bi preveč jedel, pa ne bi več zlezel v televizijski zaslon.

Še bolj kot gibanje se mi zdi pomemben svež zrak.

Se ukvarjate s športom?

Športno sem precej dejaven. Zadnja tri leta se ukvarjam s športnim plezanjem, če se da, vsaj dvakrat na teden. Lovim luknje v svojih urnikih. Sicer pa imam psa, ki ga moram vsak dan peljati na sprehod.

Kako pomembno je gibanje v vašem vsakdanjiku?

Zelo. Še bolj kot gibanje se mi zdi pomemben svež zrak. Nikakor nisem človek, ki bi lahko na kakšnem stopalniku ali trenažerju v zatohlem prostoru treniral ure in ure. Veliko več mi pomenijo sprehod, hitra hoja, tek in plezanje na svežem zraku.

Kako se spopadate s stresom?

Verjetno sem zaradi narave svojega dela uspel stres pretvoriti v nekaj pozitivnega. Stres je vsakdanji pojav, ko je treba na oder pred mikrofon. S stresom sem se naučil živeti in ga dojemam kot dobrodošlo energijo, ki ti da možnost, da si boljši in bolj zbran. Zdi se mi, da mi še največ stresa povzročijo običajne življenjske situacije, recimo organizacija tega, kdo bo šel po otroke v vrtec, da bodo pravočasno na svojih obveznostih.

Prav zadihal sem, ker je bilo prezgodnje vstajanje zame morilsko.

Ste si po koncu vodenja jutranjega programa uredili bioritem?

Prav zadihal sem, ker je bilo prezgodnje vstajanje zame morilsko. Šele zdaj vidim, kakšno nasilje sem izvajal nad svojim telesom in duhom. Potrebujem vsaj sedem ur spanja na dan, vstati pred šesto uro zjutraj pa mi ne ustreza. Imeti zjutraj nekaj časa, da se lahko z družino usedeš in spregovoriš nekaj besed, je neprecenljivo.

Se vam zdi, da imate zdaj več energije?

Z Denisom Avdićem se včasih pogovarjava o tem, ker je zdaj on v vlogi voditelja jutranjega programa. Očitno je fant vzdržljivejši. Nekaj so leta, nekaj pripomore tudi, koliko otrok imaš in v katerem življenjskem obdobju si. Vidim, da je bolje kos tem jutranjim uram, on pa se mi še zdaj smeji, da sem hodil kot zombi ves dan po radiu in sem se vsem smilil. Z njim se lahko normalno pogovarjaš, je povsem normalna oseba, jaz pa takrat zaradi utrujenosti nisem bil. 

Deli s prijatelji