Velika večina ljudi se slej ko prej sooči s težavami z zobmi. Čeprav so naši zobje zelo trdni, preprosto ne morejo prenašati vsakodnevne obremenitve med hranjenjem. Sčasoma nastanejo resnejše poškodbe, ki zahtevajo zobozdravstveno oskrbo. To je praviloma neprijetna izkušnja, popravila ne morejo nadomestiti stanja zdravih zob, povrhu pa gre praviloma za zelo drage posege, ki si jih marsikdo ne more privoščiti.
Znanstveniki iz ZDA iščejo načine, kako bi olajšali zobozdravstvene težave, proučujejo, denimo, kako aligatorji obnavljajo velikanske zobe. Ti velikanski plazilci imajo v povprečju 80 zob, ki jih lahko v življenju do 50-krat v celoti nadomestijo. Večina vretenčarjev lahko večkrat obnovi zobovje, ljudje pa ga le enkrat, vsaj na naraven način, čeprav imamo ves čas aktivno zobno lamino, to je tkivo, ki je ključno pri rasti novih zob. Da bi odkrili kemijski mehanizem, ki se skriva za ponovno rastjo zob, je profesor Cheng-Ming Chuong z univerze Južna Kalifornija s kolegi temeljito proučeval ponavljajoče se izraščanje zob pri ameriškem aligatorju. Ti plazilci imajo dobro organizirano zobovje, ki v marsičem spominja na zobovje sesalcev, med drugim imajo sekundarno nebo, jamice v čeljusti in zobe lahko obnavljajo vse življenje. S pomočjo kombinacije molekularnih tehnik in skeniranja so ugotovili, da je vsak zob zapletena celota s tremi komponentami v treh različnih razvojnih fazah. Te so tako strukturirane, da sprožijo nadomestitev, ko se prve odstranijo.
Drugače rečeno, vsak odpadel zob avtomatično sproži tvorbo novega zametka zoba in rast že pripravljenega zametka v čeljusti. Znanstveniki so odkrili, da se v zgodnji fazi nadomeščanja zob na aligatorjevi zobni lamini pojavi izboklina, na njenem vrhu pa so matične celice. S pomočjo laboratorijske analize prisotnih molekul so ugotovili, da je začetek rasti zob povezan z dinamičnim izrazom vrste signalnih molekul. Prepričani so, da bi ta odkritja lahko pomagala tistim odraslim, ki so izgubili zobe ali imajo težave, ker jim jih raste preveč. Profesor Choung je povedal, da je narava polna rešitev, kako bi lahko umetno ustvarili matične celice, ki bi regenerirale lase, luske, nohte ali zobe. »To so organi, ki se nahajajo na stiku telesa z zunanjim okoljem, zato so ves čas na udaru poškodb ali pa odpadajo. Živali so v ta namen razvile uspešne regeneracijske mehanizme, ki omogočajo nadomestitve z minimalnimi funkcionalnimi motnjami. Prehranjevanje je seveda ključno za preživetje, vendar je zobovje neizogibno izpostavljeno neprestanim poškodbam in izpadanju. Večina vretenčarjev v življenju zamenja zobe. Naš cilj je, da bi odkrili matične celice, ki bi jih lahko uporabljali za ponovno in ponovno rast zob.«
Seveda je pot do razvoja učinkovitega načina spodbujanja naravne zamenjave zob še v povojih, a stroka je optimistična. To odkritje bi v temeljih pretreslo zobozdravstvo in na ulicah bi videvali več belih nasmehov.
