Na Novi Zelandiji so se lotili večnega zakonskega vprašanja: ali je bolje imeti prav ali biti srečen. Družinski terapevti namreč znajo svetovati strankam, da je včasih bolje kaj požreti, tudi če s partnerjem nimata enakega mnenja, in se tako izogniti nenehnemu prerekanju, ki načenja partnerski odnos.
Profesorji in zdravniki z Univerze v Aucklandu so iz drugih raziskav ugotovili, da je marsikateri zakonec izpostavljen dodatnemu stresu samo zato, ker vztraja pri svojem. Zato so poiskali zakonski par, ki je bil pripravljen sodelovati v eksperimentu, v katerem so moža, ki je želel biti srečen, prosili, da se v vsem strinja z ženo in ji ustreže v vsem, kar ga bo prosila, tudi če bo menil drugače kot ona. Ženi tega niso povedali, ampak so jo le prosili, da vestno zapisuje svoja opažanja o kakovosti življenja.
Razkol namesto harmonije
In kaj so dognali? Možakar je po 12 dneh odstopil od eksperimenta, saj je nenehno strinjanje z ženo resno ogrozilo njegovo duševno zdravje. Kakor so zapisali v božični številki ugledne strokovne revije BMJ, je moževo razpoloženje nemudoma šlo po zlu. Med poskusom se je ocena kakovosti njegovega življenja s 7 spustila na 3, ženino razpoloženje, preračunano v enak indeks, pa se je na začetku celo majceno dvignilo, in sicer z 8 na 8,5 – do trenutka, ko ni več hotela delati evidence o svojem počutju.
Namesto da bi možakarjevo strinjanje prispevalo k harmoniji v zakonu, je bila žena čedalje bolj kritična do vsega, kar je počel ali rekel. No, tako vsaj pravi on. Po 12 dnevih se je končno zlomil, ji skuhal skodelico čaja (Nova Zelandija je navsezadnje še vedno del Commonwealtha oziroma Britanske skupnosti narodov) in razkril pravi smisel eksperimenta. Takrat so tudi znanstveniki, ki so nadzorovali potek poskusa, prekinili raziskavo zaradi resnih stranskih učinkov.
Iskanje zakonske sreče
»Resnično smo upali, da bosta zakonca srečnejša, če se bo mož strinjal z vsem, kar bo rekla žena,« je izjavil vodja raziskave dr. Bruce Arroll, ki ima precej dober smisel za humor. »Mislili smo, da smo iznašli metodo za ustvarjanje zakonske sreče – in morda bi osvojili Nobelovo nagrado, če bi nam uspelo.«
Raziskovalci so dognali, da ljudje moramo imeti svoj prav in da naj tudi drugi – vsaj včasih – priznajo, da imamo prav, če hočemo biti srečni. V politiki se pogosto reče, da brez pravice ne more biti miru, in to velja tudi v domačem krogu. Novozelandski raziskovalci dodajajo, da je njihov poskus prinesel še dodaten dokaz, da se ljudje, ki imajo preveč moči, pogosto spremenijo v alfa samce oziroma samice, pri čemer pogosto postanejo agresivni in nevarni.
Do izida s pridržkom
Seveda je treba izid novozelandskega eksperimenta jemati s pridržkom, saj gre le za en zakonski par s specifično zgodovino in specifičnimi (ne)rešenimi vprašanji. Toda dr. Bruce Arroll je prepričan, da bi vprašanje, ali je bolje imeti prav kakor biti srečen, lahko – vsaj teoretično – preizkusili tudi na širši populaciji. »Vendar bi se s težkim srcem lotili takšne definitivne raziskave prav zaradi strahu pred povečanim številom ločitev ali umorov.«
Poskusni par, katerega identiteta je ostala skrita, se je medtem že pobotal. Mož in žena pa se verjetno še zdaj zdravo in konstruktivno prerekata, ali je imel možakar prav, da se je podal v takšno raziskavo.
