Zmanjšajmo razlike – cepljenje skozi celo življenje. Tako se glasi geslo letošnjega evropskega in svetovnega tedna cepljenja, katerega namen je povečevati ozaveščenost o pomenu cepljenja, ki dokazano rešuje življenja po vsem svetu – bolj kot kateri koli drug preventivni ukrep. Ne pozabimo, leta 2008 je za boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, še pred svojim petim rojstnim dnem umrlo približno 1,7 milijona otrok.
Nacionalni institut za javno zdravje (NIJZ) priporoča pravočasno cepljenje proti nalezljivim boleznim in svetuje vsem državljanom, da se pri svojem izbranem osebnem zdravniku pozanimamo, katera cepljenja so primerna in potrebna za nas: le tako bomo ustrezno zaščitili sebe, svoje najbližje in okolico. Seveda cepljenje ni namenjeno samo otrokom, temveč tudi odraslim in starejšim, ki bodo tako občutno zmanjšali možnost pojava bolezni ali poslabšanja morebitne kronične bolezni; strokovnjaki tako toplo priporočajo vsakoletno cepljenje proti gripi, redno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, pnevmokoknim okužbam in tetanusu, popotniki pa naj se obvezno pozanimajo o cepljenju proti tako imenovanim potovalnim boleznim.
Kolektivna imunost
Pa si poglejmo podrobneje. Zadnja leta se veliko govori o gripi, za katero vsako zimo zboli več kot 100.000 prebivalcev Slovenije. Pred njo ni varen nihče, bolezen je nevarna in lahko povzroči hude zaplete, ki lahko ogrozijo predvsem starejše in kronične bolnike. Najučinkovitejša zaščita pred gripo je vsakoletno cepljenje, a kot kaže, priporočenih ciljev Svetovne zdravstvene organizacije o precepljenosti, ki naj bi pri gripi znašala 75 odstotkov, Slovenija žal ne dosega. Pnevmokok je bakterija, ki povzroča predvsem okužbe dihal in je eden najpogostejših povzročiteljev pljučnice, lahko pa povzroča tudi druge resne okužbe krvi in možganov. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je zelo priporočljivo tako za najmlajše kot tudi za odrasle, pri nas pa otroke redno cepimo od leta 2015. Sistematično cepljenje se je izkazalo za izjemno učinkovito pri tetanusu, zdravstvena stroka ga opravlja od leta 1951, že vrsto let pa v naši državi nismo zabeležili bolezni pri novorojenčkih, otrocih ali mlajših odraslih. V Sloveniji zadnja leta zbolijo le posamezni starejši necepljeni ljudje, ki so se okužili pri delu v naravi. Ključna je tudi zaščita pred potovanjem, ko se moramo obvarovati predvsem pred drisko, okužbami zgornjih dihal, okužbami kože, spolno prenosljivimi boleznimi in obolenji, ki jih prenašajo komarji. Posvet v eni od ambulant najmanj šest tednov pred odhodom na tuje za potovalno medicino je tako nujen, na voljo pa so cepiva proti hepatitisu A in hepatitisu B, klopnemu meningoencefalitisu, meningokoknemu meningitisu, otroški paralizi, rumeni mrzlici, steklini, tetanusu, trebušnemu tifusu in zaščita z zdravili proti malariji.
Bolezni bi lahko zamejili in izkoreninili Cepljenje vsako leto reši med dva in tri milijone življenj po vsem svetu, milijonom pa prizanese s trpljenjem zaradi bolezni in dosmrtne invalidnosti – denimo, zaradi prizadevanj za izkoreninjenje otroške paralize lahko danes hodi več kot osem milijonov ljudi, ki bi bili sicer paralizirani oziroma invalidni, obolevnost za otroško paralizo pa se je zmanjšala za 99,8 odstotka, kažejo podatki Unicefa. In še, cepljenje preprečuje invalidnost in smrt za le delček stroškov, ki bi jih sicer potrebovali za zdravljenje posameznih nalezljivih bolezni in njihovih posledic, dokončno izkoreninjenje otroške paralize naj bi do leta 2035 državam v razvoju prihranilo približno 50 milijard ameriških dolarjev (44,4 milijarde evrov). V zadnjih letih smo zaradi slabe precepljenosti v posameznih evropskih državah priča velikim izbruhom bolezni, še posebno ošpic, zaradi nalezljivih bolezni, ki jih lahko preprečimo s cepljenjem, še vedno umre veliko otrok v Evropi in po vsem svetu – a podatki kažejo, da lahko z visoko precepljenostjo prebivalstva število izbruhov bolezni začne upadati, sčasoma pa bi lahko nekatere nalezljive bolezni popolnoma izkoreninili. Še žalosten podatek, skoraj dve tretjini otrok, ki nista bili deležni osnovnega cepljenja, živita v državah, ki so jih delno ali v celoti prizadeli konflikti, opozarja Unicef. |
Cepljenje je pomembno v vseh življenjskih obdobjih. Z visokim deležem cepljenih v ciljni skupini od 90 do 95 odstotkov se vzpostavi kolektivna imunost, s tem pa so zavarovani tudi tisti, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti, in redki posamezniki, pri katerih cepljenje ni bilo uspešno, pojasnjujejo pri NIJZ. S cepljenjem zavarujemo sebe, svoje bližnje in okolico pred številnimi, zelo nevarnimi boleznimi, med katerimi je kar nekaj takšnih, za katere ni zdravila ali pa zdravljenje ni več uspešno zaradi odpornosti povzročiteljev. In še opozorilo: ker številnih nalezljivih bolezni zaradi dobrega programa cepljenja v Sloveniji več ne srečujemo, pri mnogih vlada prepričanje, da nas te bolezni več ne ogrožajo, vendar nas izkušnje učijo drugače, saj bolezni ne poznajo meja, poudarjajo strokovnjaki.
