Mnogi se bojijo tretje svetovne vojne, jedrske katastrofe, celo vesoljske invazije, a pogosto pozabimo na majhne morilce okoli nas in na to, kako lahko se je zbuditi z neozdravljivo boleznijo.
O tem, kako resni obolenji sta aids in alzheimerjeva bolezen, ni treba izgubljati besed, a nista edini na seznamu skrivnostnih ubijalcev, za katere svet nima zdravila. Razvoj virusa HIV, če ga odkrijemo pravočasno, lahko ob današnji medicinski oskrbi izjemno upočasnimo, pacienti lahko brez težav živijo še desetletja po odkritju, seveda samo v razvitih državah.
Alzheimerjeva bolezen ostaja velik vprašaj v vseh medicinskih knjigah in priročnikih: čeprav razumejo, kaj se dogaja v možganih obolelega, znanstveniki še ne vedo, kaj jo povzroča. Tudi zato zdravila še ni na vidiku. Možgani pač ostajajo velika neznanka, kar potrjuje več bolezni, tudi shizofrenija. Nesposobnost razlikovanja med realnostjo in domišljijo, neorganiziran govor, halucinacije, odsotnost čustev in motiviranosti je le nekaj simptomov te bolezni, za katero ni zdravila, žal pa niti testa, s katerim bi potrdili diagnozo.
Ko slišimo za ptičjo gripo, z jedilnika, vsaj za nekaj časa, umaknemo vso perutnino, tudi kokošjo juho. Nič čudnega, ko pa ta skrivnosti virus ubije skoraj polovico okuženih. Odkar so potrdili, da se prenaša tudi s človeka na človeka, je postal virus še močnejši.
Med najhujšimi in obenem tudi najbolj skrivnostnimi obolenji so multipla skleroza, lupus, crohnova bolezen in še okoli 40 drugih, ki so prepoznane kot avtoimunske bolezni. To pomeni, da posameznikov imunski sistem reagira na normalne pojave v telesu kot na nevarnosti, pri tem pa trpijo zdravi organi. Za tovrstnimi boleznimi menda trpi od pet do sedem odstotkov prebivalstva.
Creutzfeldt-jakobova bolezen je bolj znana pod imenom bolezen norih krav (čeprav stanje pri ljudeh in govedu ni povsem enako). Človek zboli zaradi uživanja okuženega govejega mesa. Bolezen povzroča zelo težko nevrološko degenerativno motnjo, katere simptomi so hitro napredujoča demenca, izguba spomina, psihoze, halucinacije, napadi, deformacije telesa, nezmožnost govora in drugi. Oboleli redko živi dlje kot pol leta po okužbi.
Meningokokna bolezen je nalezljivo bakterijsko obolenje, ki ga povzroča meningokok. Lahko se kaže kot bakteriemija, sepsa ali meningitis, slednji je najpogostejša oblika te bolezni. Gnojni meningitis je bakterijsko vnetje možganskih ovojnic, ki poteka naglo in se brez zdravljenja izteče s smrtjo bolnika. Človek zboli z vročino, glavobolom, bruhanjem, zmedenostjo in motnjo zavesti. Meningokokni meningitis se pojavlja sporadično ali epidemično, epidemiološki rezervoar je človek: bolnik ali prenašalec. Način prenosa je neposreden kapljičen, inkubacijska doba traja od 2 do 10 dni, navadno 3–4. Kljub antibiotičnemu zdravljenju je smrtnost visoka, preboleli meningokokni meningitis lahko pušča trajne okvare možganov. Invazivno meningokokno bolezen je mogoče preprečiti s cepljenjem, ki je namenjeno tistim, pri katerih je tveganje za pojav meningokoknega meningitisa večje, ter potnikom v endemična območja.
Nevarne so tudi srčno-žilne bolezni, zaradi katerih (najpogosteje zaradi infarkta in kapi) je leta 2012 po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije umrlo več kot 17,5 milijona ljudi. Dobra novica je, da lahko kar 80 odstotkov infarktov in kapi preprečimo: z zdravim prehranjevanjem, gibanjem, nekajenjem, pomembno je redno spremljanje krvnega pritiska, holesterola ter sladkorja v krvi.
Vsako leto na milijone otrok zboli za enterovirusom, ki lahko povzroča kašelj, kihanje in vročino. Bolezen je največje tveganje za dojenčke, otroke in mladostnike, saj njihov imunski sistem še ni bil izpostavljen okužbi. Virus se prenaša kapljično, prek kašljanja in kihanja. Simptomi so različni: od izcedka iz nosu in povišane temperature, kašlja in bolečin v mišicah do močnejših, ki lahko povzročijo težave z dihanjem in posledično celo smrt.
Čeprav ga večina ne jemlje resno, je navaden prehlad ena najskrivnostnejših bolezni, za katero pravzaprav nimamo zdravila. Čaj z medom in počitek: to navadno svetuje zdravnik. Morda je slišati kot izgovor, toda sindrom kronične utrujenosti je resnična bolezen. Oboleli včasih več dni ne more vstati iz postelje, a sodobna medicina nima rešitve, zdravila.
