Ob tem je žalostno, da se vse premalo bolnikov zaveda, da imajo škarje in dobršen kos platna v svojih rokah. Z asist. dr. Alešem Skvarčo, dr. med. s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, smo se pogovarjali, kako preprečiti najhujše. Je mogoče.
Je beli sladkor strup?
Sladkor kot strup? Strup je navadno definiran s količino. Kot pri vseh stvareh v življenju je tudi pri uživanju sladkorja pomembna zmernost. Vendar pa so še sprejemljive količine zaužitega sladkorja tolikšne, da jim povprečni uživalec hrane hitro zadosti. Čezmerno uživanje
Dr. Aleš Skvarča, dr. med. |
sladkorja je neke vrste razvada. Kristalni sladkor zagotovo ne spada med esencialna živila, v naši prehrani se je pojavil šele nedavno. A »nevarna« ni samo presladka, temveč tudi premastna hrana. Govorimo o živilih z visoko energijsko gostoto. Generacije dandanes odraščajo ob pretirano sladki in mastni hrani. Na tak okus se ljudje navadijo že v mladosti, postane jim nepogrešljiv. Tudi industrija sladkih pijač, sokov in vod z okusom nas želi »vzgojiti« v svoje zveste potrošnike. Dolgoročno pa se seveda kažejo posledice kot so debelost, presnovne motnje in sladkorna bolezen tipa 2.
Vemo, da se število sladkornih bolnikov povečuje. Na svetu je po nekaterih ocenah že okoli 250 milijonov ljudi s to boleznijo, v Sloveniji okoli 125.000. Včasih smo z zgražanjem gledali na prehransko nekritično populacijo v ZDA, ki je kraljevala v uživanju zdravju škodljivih živil, danes pa je tudi vsebina povprečnega slovenskega nakupovalnega vozička precej porazna. Kako je mogoče, da v času, ko na več koncih sveta ljudje trpijo zaradi lakote, mi bolehamo zaradi bolezni preobilja?
Slovenija je v zadnjih dvajsetih letih gospodarsko napredovala in postala del globalnega potrošniškega sveta. Ponudba prehranskih izdelkov se je razširila in s tem tudi možnost izbire, zaradi konkurence je cena dostopnejša. A najcenejša hrana je žal pogosto tudi manj kakovostna, hkrati pa najbolj energijsko bogata. Zdrava, priporočena prehrana običajno ostane rezervirana za premožnejše. Problem je seveda tudi prevelik vnos poceni in energetsko bogato hrane. Posledica je lahko debelost. »Privoščimo si,« si rečejo ljudje in kupijo vse mogoče, ne zavedajoč se, kaj to pomeni za njihovo zdravje. To je tudi problem vseh držav v razvoju. Velikokrat je stanje preddiabetesa, torej predstopnje sladkorne bolezni, povsem podcenjeno, čeprav je največji (skriti) del ledene gore.
Omenili ste preddiabetično stanje. Sladkorna bolezen namreč ni nekaj, s čimer se nekega jutra zbudiš in si povsem presenečen. Oblega nas že dolgo časa, preden vidno »izbruhne«. Kako naj človek, ki mu sicer diagnoza sladkorne bolezni še ni postavljena, spremeni svojo pot, da se izogne najhujšemu?
Sladkorna bolezen se ne začne z dnevom, ko človek dobi potrjeno diagnozo. Pomembno je razumeti, da patofiziološki procesi po navadi potekajo leta, tudi desetletja prej, preden se bolezen v resnici razkrije. V tem času je človek povsem brez težav, ne opazi nobenih posebnosti. Kako spoznati, kdaj je človek ogrožen? Treba se je ozreti po dejavnikih tveganja, kot so sladkorna bolezen v družini (dedna obremenjenost), nezdrav življenjski slog s premalo telesne aktivnosti in uživanjem nezdrave prehrane, čezmerna telesna teža, pri ženskah nosečnostna sladkorna bolezen in sindrom policističnih ovarijev ipd. Sčasoma se razvije stanje, ki mu rečemo inzulinska rezistenca, in pomeni zmanjšano odpornost tkiv na inzulin. Iz trebušne slinavke izločenega inzulina ni dovolj za vse potrebe telesa, zato krvni sladkor poraste.
Pločevinka kokakole vsebuje deset kock sladkorja. Foto: Reuters |
Z zdravim življenjskim slogom in vzdrževanjem primerne telesne teže lahko razvoj sladkorne bolezni odložimo na poznejše življenjsko obdobje ali jo morda celo preprečimo. Problem sladkorne bolezni tipa 2 ni zgolj hiperglikemija (tj. povišan krvni sladkor), temveč tudi druge presnovne motnje, neurejene maščobe v krvi, visok krvni tlak, ateroskleroza, debelost itd. Visceralno maščevje okoli notranjih organov je v zadnjih letih predmet številnih raziskav. Ugotovili so, da to maščevje ni le tkivo za shranjevanje presežka energije, temveč deluje kot organ, ki se vpleta v presnovne procese. Sprošča mediatorje, imenovane adipokini, ki imajo vlogo pri procesih kroničnega vnetja ob debelosti, vplivajo na sitost, povezani so tudi z razvojem inzulinske rezistence in razvojem srčno-žilnih bolezni.
Po merilih Svetovne zdravstvene organizacije je zgornja meja normalnega krvnega sladkorja na tešče 6,0 mmol/L. Kot pri vsaki stvari je tudi postavitev diagnoze lahko konsenz. Ima lahko kdo sladkorno bolezen, a je ta vrednost nižja?
Za postavitev diagnoze je seveda treba zadostiti diagnostičnim kriterijem. Ti pa so seveda dogovor, ki temelji na kliničnih raziskavah. Diagnozo sladkorne bolezni postavimo na podlagi izmerjene glukoze v krvi: na tešče 7,0 mmol/L ali več oziroma 11,1 mmol/L ali več ob naključni meritvi. Potrebni sta dve meritvi na dva različna dneva. Ob prisotnosti simptomov pa zadostuje že ena meritev. Značilni simptomi visokega krvnega sladkorja so: izrazitejša žeja, pogosto odvajanje vode (tudi v nočnem času), nenadzorovano hujšanje, motnje vida, srbečica spolovila itd. Zaradi možnosti večletne odsotnosti simptomov je lahko postavitev diagnoze pozna, poleg tega je na začetku
bolniki ne jemljejo dovolj resno. Pogosto si krvni sladkor merijo samo na tešče, ne pa tudi po obrokih, ko pogosto najprej izraziteje poraste. Seveda ima lahko tudi dobro zdravljeni sladkorni bolnik normalen krvni sladkor, kar je tudi eden izmed ciljev zdravljenja.
Slovenija je znana po velikem številu alkoholikov. Uživanje čezmernih količin alkoholnih pijač lahko povzroči tudi hipoglikemijo. Prebrala sem, da ima kar 45 do 70 odstotkov ljudi z alkoholno boleznijo jeter motnjo v toleranci za glukozo. Je med vašimi pacienti veliko alkoholikov?
Seveda se tudi med našo populacijo sladkornih bolnikov najdejo ljudje s težavami zaradi čezmernega uživanja alkohola, tako aktivni uživalci kot abstinenti. Pri njih včasih vidimo nekoliko drugačen potek sladkorne bolezni. Zaradi dodatne okvare trebušne slinavke, na primer po kroničnih vnetjih, ima lahko kmalu pomembno vlogo pomanjkanje inzulina in je potrebna zgodnejša uvedba nadomestnega zdravljenja z inzulinskimi pripravki. Okrnjeno delovanje jeter pa lahko med drugim pripomore k večjim nihanjem glikemije. Naj dodam, da se za diagnozo sladkorna bolezen skriva cela »vreča« vzročno različnih bolezenskih stanj. Pristop k zdravljenju se razlikuje od bolnika do bolnika, je torej izrazito individualen.
Ali so bila na vašem strokovnem področju v zadnjih letih kakšna pomembna znanstvena odkritja?
V zadnjem času so v zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2 novost t. i. inkretinska zdravila. Ugodno učinkujejo na krvni sladkor, povečujejo pa tudi občutek sitosti. Nekateri bolniki si lahko z njimi znižajo telesno težo. Niso pa ta zdravila primerna za vse sladkorne bolnike, potrebna je individualna obravnava pri lečečem diabetologu. Kot že predhodno rečeno, se obširno raziskuje tudi vloga maščevja in adipokinov. Pri obravnavi sladkorne bolezni tipa 1, včasih imenovane mladostna sladkorna bolezen, pa doživlja velik napredek tehnologija. Inzulinsko črpalko, ki dovaja inzulin v podkožje, poskušajo v zadnjem času čim bolj zanesljivo in varno povezati s senzorjem za neprekinjeno merjenje glukoze v avtonomni sistem za uravnavanje glikemije. Govorim o t. i. »zaprti zanki«. Na tem področju so zelo aktivni tudi naši kolegi s Pediatrične klinike, ki so s svojimi raziskavami med prvimi na svetu. Skratka, v diabetologiji je kot vselej zelo živahno.