Visok krvni tlak ali hipertenzija, ki sodi med srčno-žilne bolezni, lahko v najhujšem primeru povzroči možgansko kap ali srčni infarkt, zato se morajo bolniki zavedati, da se je treba resno držati zdravniških navodil in redno jemati predpisana zdravila. Povišan tlak ne boli, ne dela težav, lahko pa vas spravi v smrtno nevarnost. Z zdravo prehrano in primernim gibanjem si lahko precej pomagamo. Krvni tlak zagotavlja ustrezen pretok krvi v ožilju in s tem tudi preskrbi organe s kisikom in hranilnimi snovmi, potrebnimi za normalno delovanje telesa.
Povsem normalno je, da z leti krvni tlak raste. Mlad človek naj bi ga imel pod 120/80, višji pa že povzroča okvare v ožilju. Po zadnjih evropskih smernicah je normalen tlak odraslega pod 130/85. Visoko normalen je 130–139/85–89. Vse, kar je več, je že hipertenzija, 140/90 pa je meja za povišan krvni tlak. Takega je treba meriti vsak dan. Če je več dni višji od 140/90 (ali že tak), moramo takoj obiskati zdravnika. Hipertenzija je tiha bolezen, pušča težke posledice in zaradi nje lahko tudi umremo.
Obremenitev srca
Krvni tlak je pritisk v žilah in srčnih prekatih in je odvisen od zmogljivosti srca, čvrstosti ožilja in količine krvi. Če je dolgo previsok, lahko z leti povzroči okvaro ožilja, posledica pa so lahko bolezni srca in ožilja. Za optimalen tlak, kot rečeno, velja vrednost 120/80 mm Hg. Prva vrednost pomeni sistolični krvni tlak, to je najvišji tlak, ki nastane pri krčenju srca, druga, nižja vrednost, pa je diastolični tlak, to pa je najnižji, ki ga še zaznamo v žili dovodnici ali utripalnici, ko se srce polni s krvjo.
Skrb vzbuja predvsem podatek, da visok krvni tlak pogosto ne opozarja nase s posebnimi simptomi ali pa se pojavijo le neznačilni, med njimi glavobol, vrtoglavica, krvavenje iz nosu ali utrujenost, zaradi česar ga ljudje spregledajo. Če ga dolgo ne opazimo, močno opeša zdravje, povzroča bolezni srca in ožilja, srčni infarkt, oslabelost srca, odpoved ledvic, kap ali zamašitev žil.
Kaj pa je možganska kap?
Možganska kap spada med žilne bolezni, prizadene pa možgane. Poznamo je več vrst, delijo se na ishemične (zmanjšan pretok krvi) in hemoragične (krvavitev). O veliki kapi govorimo, kadar je zamašena večja žila v možganih, o majhni pa, kadar je zamašena manjša. Prvi dejavnik tveganja za možgansko kap je arterijska hipertenzija, torej povišan krvni tlak: ta zelo pogosto kvari prav drobne žilice. Zamašitev žil pa večinoma povzroči poapnenje žil ali ateroskleroza.
Dejavniki tveganja za možgansko kap so visok krvni tlak, kajenje, povišan holesterol, atrijska fibrilacija, ateroskleroza, sladkorna bolezen.
Pri spoznavanju znakov (ishemične) možganske kapi si lahko pomagamo s kratico GROM: G za govor (nerazumljivo izražanje ali nerazumevanje besed), R za roko (delna ali popolna ohromelost udov, motnje občutkov v polovici telesa), O za obraz (asimetrija obraznih potez s spuščenim ustnim kotom, nezmožnost zapiranja vek) in M za minuto (čim hitrejša prva pomoč).
Pri anevrizmi oziroma subarahnoidni krvavitvi pacient doživi nenaden, najhujši glavobol v življenju, otrdi mu vrat, sledijo slabost, bruhanje, motnja zavesti.
V vsakem primeru je treba poklicati nujno medicinsko pomoč in bolnika čim prej prepeljati v ustrezno zdravstveno ustanovo.
Preventiva
Ogromno lahko naredimo z zdravim načinom življenja, torej s pravilno prehrano in primerno fizično aktivnostjo. Na jedilniku naj bo več rib, zelenjave, sadja in vlaknin. Živalske maščobe nadomestimo z rastlinskimi – najbolje, da uporabljamo olivno olje. Zmanjšati je treba vnos sokov, gaziranih pijač, alkohola in kave. Dokazano je, da kalij pomembno vpliva na zmanjšanje količine natrija (soli) v telesu. Vsebujejo ga sveže sadje in zelenjava, še posebno bogati viri pa so marelice, banane, borovnice, dateljni, grozdje, grenivke, kivi, melone, pomaranče, papaja, breskve in slive. Veliko kalija vsebujejo tudi avokado, krompir, stročnice, paradižnik in buče. Prav zdaj je čas zanje!
Izogibati se je treba slanim in pikantnim sirom, smetana in maslo naj bosta le izjemoma na jedilniku bolnika z zvišanim tlakom. Česen je naravni antibiotik, ker pa vsebuje tudi sestavine, ki znižujejo krvni tlak, ga je treba vključiti v vsakodnevno prehrano. Če ne maramo surovega, ga kuhamo ali dušimo skupaj s hrano, saj učinkovine ostanejo aktivne kljub toplotni obdelavi.
Redno gibanje je nujno, saj omogoča srcu več kisika in ga krepi. Dovolj je že pol ure hitre hoje na dan.
Dokazano je, da obstaja povezava med porabo kuhinjske soli in pogostostjo povišanega krvnega tlaka. Za osebe z visokim krvnim tlakom je zato priporočen manjši vnos soli, ne več kot ena žlička ali manj kot šest gramov na dan.
Opustimo tudi kajenje, ki jemlje krvi in srcu potreben kisik in povečuje krvni pritisk, s tem ko stiska žile. Pomembno se je dosledno držati vseh navodil, ki nam jih da zdravnik!
Uporabljajte pručko
Kako poskrbimo za vensko cirkulacijo, če veliko sedimo? Če je mogoče, vsakih 15–30 minut vstanemo in naredimo nekaj korakov, da poženemo kri po venah proti srcu. Koristni sta tudi kroženje s stopali in izmenično dvigovanje prstov in pet. Če veliko sedimo, si lahko noge podložimo s pručko, kar pomembno zniža tlak v venah nog.
Na daljših potovanjih (zlasti v letalu) pomaga kratkotrajna hoja vsakih 30 minut. Če to ni mogoče, razgibavamo prste in gležnje. Preventivne elastične dokolenke preprečijo otekanje goleni pri dolgotrajnem sedenju, poleg tega pa zmanjšajo možnost nastanka globoke venske tromboze – pojava krvnega strdka v globokih venah nog.
