Bolečina je pogost razlog za obisk pri zdravniku. Čeprav predvsem v obdobju virusnih obolenj zdravnike obiskujejo bolniki, ki tožijo, da jih bolijo mišice, večina drugih natančno opiše, kje je najmočnejša bolečina, kaj jo okrepi in kaj ublaži. »Med najpogostejšimi stanji, ki jih srečujemo v družinski medicini in so povezana z bolečino, so bolezni kostno-mišičnega sistema. Presečna raziskava o delu zdravnikov družinske medicine v Sloveniji je pokazala, da so bolezni kostno-mišičnega sistema, kamor spada tudi bolečina v križu, zaradi katere trpi precej bolnikov, druga največja skupina težav, zaradi katerih ljudje obiskujejo splošne ambulante,« pravi doc. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., specialistka splošne medicine. Prva težava so, kažejo podatki, bolezni srca in ožilja.
Bolečina je kronična, če se pojavlja redno v obdobju, daljšem od treh mesecev, oziroma tedaj, ko je prisotna tudi po ozdravitvi poškodovanega tkiva. To ni samo neprijeten občutek. Kaže se v izrazitem poslabšanju kakovosti življenja, zmanjšanju delovnih sposobnosti in velikih omejitvah pri obolelem in njegovih bližnjih. »Povečanje števila primerov kroničnih bolečin je v zadnjem desetletju v industrijskih državah dobilo že epidemične razsežnosti,« je pred časom na evropskem kongresu, na katerem so se zbrali strokovnjaki za boj proti bolečinam, dejal prof. dr. Hans Georg z dunajske medicinske univerze.
Velikanska cena
Zadnja desetletja se vse bolj krepi spoznanje, da je v službi, kjer preživimo precejšen del dneva, treba poskrbeti za ergonomske ukrepe, ki čim bolj ohranjajo zdravje na delovnem mestu. Dolgotrajno sedenje lahko različno vpliva na pojav kostno-mišičnih bolezni. Predvsem je pomembno, ali je to povezano še z drugimi dejavniki, kot so neugodna prisilna drža, tresljaji ipd.
Cena, ki jo zaradi kroničnih bolečin plačujejo družbe, je velikanska. Ena od raziskav o kronični bolečini v Evropi, ki so jo nedavno predstavili v Hamburgu, je pokazala, da je 19 odstotkov bolnikov s srednje hudimi in zelo hudimi bolečinami izgubilo delo, 60 odstotkov pa jih je bilo v zadnjih šestih mesecih pri svojem zdravniku od dvakrat do devetkrat. Delovna zmogljivost ljudi z bolečinami je v primerjavi s tistimi, ki jih nimajo, v povprečju 71-odstotna. Na Nizozemskem so, denimo, izračunali, da je skupni letni bruto domači proizvod zaradi tega manjši za 0,6 do 0,9 odstotka. Mednarodno združenje za raziskavo bolečine je to opredelilo kot neprijetno čutno in čustveno doživetje, ki je povezano z neposredno ali možno poškodbo tkiva.
Znak bolezni
Bolečina je bila v razvoju človeštva zelo pomembna, saj je varovala posameznika pred hujšimi poškodbami. Ko se na primer s prijemom razžarjenega predmeta opečemo, se vzdražijo bolečinski receptorji in sporočilo prek perifernega živčnega sistema prenesejo v hrbtenjačo ter naprej v centralni živčni sistem. Od tam se ukaz posreduje nazaj prizadetemu delu telesa in roko umaknemo s predmeta. V opisanem primeru gre za naraven, fiziološki odziv organizma.
Lahko pa je tudi znak bolezni. Ločimo jo glede na njen položaj, nastanek in trajanje. Glede na položaj oziroma lokacijo razlikujemo povrhnjo (somatsko) in tisto, ki jo čutimo v notranjosti telesa (visceralno). Nenadno nastala (npr. ob poškodbi) se imenuje akutna bolečina. Dolgotrajna, ki postane nočna mora bolnikov, saj običajno ni več povezana z dražljaji, se imenuje kronična. Njene posledice so hude, saj lahko vodijo v omejitev družabnih stikov, utrujenosti, depresije, slabosti, motnje spanja …, pravi sogovornica, ki na vprašanje, kako lajšati bolečino in kako nasploh ukrepati v svojevrstni bitki proti njej, odgovarja: »Zdravila za zdravljenje bolečine delimo na analgetike in antipiretike (npr. acetilsalicilna kislina, pirazoloni, anilidi), nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila (pogosto uporabljamo kratico NSAR) in opioide. Uporabljamo tudi antidepresive, zdravila proti konvulzijam in druga. Zelo je pomemben tudi nefarmakološki pristop. Pomagamo si lahko še z lokalnim hlajenjem (akutna poškodba) ali gretjem, vlekom prizadetega dela, raztezanjem, fizioterapijo, kinezioterapijo, akupunkturo, masažo in še čim. Tudi nefarmakološki ukrepi imajo prednosti in omejitve, zato se je glede njihove rabe v prizadevanjih, da bi preprečili dodatno poslabšanje bolnikovega zdravstvenega stanja, treba posvetovati z izbranim zdravnikom.«
Široka ponudba protibolečinskih tablet ima poleg pozitivnih tudi negativne strani, kar pomeni, da takrat, ko vzamemo tableto, na bolečino pozabimo, namesto da bi se hitreje lotili iskanja vzrokov zanjo.
Vsak dan zdravilo
»Nesteroidna protivnetna zdravila so med najbolj predpisovanimi na svetu. Podatki kažejo, da jih približno 107.000 Slovencev uživa vsakodnevno, 32.000 pa jemlje tudi acetilsalisilno kislino. Analiza predpisovanja iz leta 2000 je pokazala, da je v Sloveniji predpisanih 47,9 definiranega dnevnega odmerka (DDD) nesteroidnih protivnetnih zdravil na 1000 prebivalcev na dan (na Švedskem 34) ter 16,2 DDD analgetikov in antipiretikov na 1000 prebivalcev na dan (na Švedskem 23),« pravi Rotar Pavličeva. Dodaja, da se je predpisovanje v Sloveniji že začelo zmanjševati, a je v primerjavi z drugimi državami še vedno preveliko. Glede posledic čezmernega jemanja protibolečinskih tablet pa se, kot pravi, zdravniki bojijo zapletov, ki so pogostejši pri starejših. V Sloveniji je po grobih ocenah zaradi jemanja nesteroidnih protivnetnih zdravil na leto v bolnišnicah obravnavanih 4000 ljudi. Ugotavljajo, da od 15 do 30 odstotkov bolnikov, ki dlje jemljejo to vrsto zdravil, trpi zaradi vnetij ter ran želodčne in dvanajsternikove sluznice. Med resne zaplete uvrščajo krvavitve, razpoke in zožitve prebavne cevi. »Vse bolnike je zato treba opozoriti, da so ta tveganja še večja pri sočasnem uživanju alkoholnih pijač, kajenju in okužbah z bakterijo Helicobacter pylori,« pravi Danica Rotar Pavlič.
Občutenje bolečine
Dojenčki občutijo bolečine huje kot starejši otroci in odrasli. Tudi pri ženskah in moških je občutenje različno. »Ženske so, če jih nekaj boli, nagnjene k tarnanju; bolečine občutijo krajši čas, a močneje kot moški,« pravi dr. Oras A. Alabas iz Leedsa, ki je nedavno opravila raziskavo na to temo.
Bolečina in gospodarstvo
Kronična bolečina je najpogostejši vzrok za zgodnjo upokojitev ali nezmožnost za delo, zato ima velik vpliv tudi na gospodarstvo. Zaradi nje evropsko gospodarstvo izgubi kar 500 milijonov delovnih dni na leto. To ga na leto stane več kot 34 milijard evrov.
