Zima že neusmiljeno trka na vrata, na pohodu pa so tudi številne bolezenske tegobe, ki bodo v prihodnjih mesecih marsikomu grenile vsakdanjik. Pri tem ne pozabimo, antibiotik ni zdravilo za bolečino v žrelu, temveč zdravilo za bakterijsko okužbo, opozarja asist. Dejan Kupnik, dr. med. spec, iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor.
»Bolečine v žrelu in obžrelnih strukturah so skoraj vedno spremljevalke virusnih in bakterijskih okužb zgornjih dihal,« pojasnjuje. »Intenziteta bolečine je odvisna od številnih dejavnikov, najpogosteje od povzročitelja okužbe, intenzitete vnetnega dogajanja, anatomskih prilik pri posamezniku in seveda od zapletov same okužbe. Pacienti večinoma navajajo hujše bolečine pri bakterijskih vnetjih žrela in zapletih tega, ki so pogostejši in resnejši kot pri virusnih okužbah. Že na tem mestu velja opozoriti, da ljudje stopnjo bolečine mnogokrat napačno enačijo s potrebo po jemanju antibiotika, kar je daleč od resnice. Bolečina je samo simptom vnetja, ki jo blažimo z drugimi ukrepi.«
Če simptomi vztrajajo, moramo k zdravniku
Kot pojasnjuje, bolečino najpogosteje sprožajo vnetne snovi, ki se na mestu vnetja tvorijo zaradi delovanja imunskega sistema na povzročitelja in dražijo tiste živčne strukture žrela in obžrelnih predelov, ki so odgovorne za prenos bolečine. »Drugi razlog, ki sproža bolečino, je tudi otekanje tkiva v predelu vnetja, ki pritiska na okoliške strukture in s tem draži živčne strukture, odgovorne za zaznavanje in prenos bolečinskih dražljajev,« nadaljuje sogovornik. »Individualne razlike v dojemanju bolečine pa so lahko med ljudmi izrazito velike. Tako imamo paciente, ki ob pregledu ne kažejo nekih dramatičnih vnetnih sprememb žrela, stopnja bolečine pa je hujša kot pri nekom, ki ima v žrelu precej hujše vnetne spremembe, in bi pričakovali, da je stopnja bolečine hujša.«
Seveda se pri opredeljevanju bolezni zdravniki nikoli ne zanašajo samo na en simptom. Če je bolečina v žrelu blaga, telesna temperatura nekoliko povišana, bolečine v mišicah in sklepih blage in ni drugih posebnih pridruženih simptomov, gre verjetno za virusno obolenje, pri katerem načeloma zadoščata nekajdnevni počitek in ustrezna hidracija, pojasnjuje asist. Kupnik: »Če pa simptomi vztrajajo več kot tri do pet dni ali pa se močno intenzivirajo, je dobro obiskati zdravnika. Zdravnika morajo prej obiskati tudi pacienti, ki ob vnetju žrela izjemno težko požirajo in imajo visoko temperaturo, pacienti, ki ob akutni bolezni razvijejo znake ogroženosti, kot so težko dihanje, bolečine v prsih, hud glavobol, motnje zavesti, in tisti, ki se zdravijo zaradi težjih kroničnih pljučnih, srčnih ali drugih bolezni. Načeloma pa velja, da je ob vztrajanju simptomov dobro obiskati zdravnika, saj se za omenjenimi težavami lahko skriva tudi katera druga bolezen. Nekaj pacientov je tudi takih, ki ob zgoraj omenjenih simptomih ne obiščejo zdravnika, misleč, da gre samo za prehlad oziroma virozo. A prehlad ne traja nekaj tednov ali celo mesecev, temveč se za tem skriva katera druga pomembna bolezen, ki jo je treba diagnosticirati in zdraviti. Posebno ranljiva skupina so starostniki, ki težko ubesedijo težave, se pa te razkrijejo posredno prek drugih simptomov, kot so zavračanje hrane, nepojasnjena povišana temperatura, pospanost ali drugi zapleti.«
Če težave ne pojenjajo v nekaj dneh, obiščemo zdravnika. Foto: shutterstock |
Bakterijske okužbe zahtevajo antibiotik
Kot rečeno, si lahko pri lažjih okužbah žrela oziroma zgornjih dihal pomagamo sami, in sicer s počitkom, uživanjem ustrezne količine tekočine, lažjo prehrano, lokalnimi antiseptiki in analgetiki, ki blažijo vnetje in bolečine v žrelu, razkuževanjem žrela z grgranjem žajbljevega čaja. Sogovornik še poudarja: »Zelo pomembno je, da se pacient z vnetjem žrela bodisi pri virozi ali bakterijski okužbi ter s povišano telesno temperaturo izogiba fizičnemu naporu in da gre ob znakih poslabševanja stanja k zdravniku. Zadnja leta namreč opažamo pogoste zaplete virusnih pa tudi bakterijskih okužb v smislu vnetja srčne mišice ali drugih zapletov, sploh pri gripoznih obolenjih. Relativno pogosto je tudi vztrajanje suhega dražečega kašlja po okužbi zgornjih dihal, ki se včasih prevesi v astmatsko dogajanje.« Bakterijske okužbe žrela zahtevajo terapijo z antibiotikom, ki pomaga do hitrejše ozdravitve in regeneracije vnetega tkiva ter preprečuje zaplete. In če okužbe ne zdravimo, tvegamo dodatne hude težave, opozarja asist. Kupnik: »Ti so lahko tako lokalni, najpogosteje v smislu razvoja ognojkov in drugih vnetnih zapletov žrela in zgornjih dihal, ter sistemski v smislu razsoja bakterij po telesu, sistemskega vnetnega odgovora telesa, sepse in šoka, možne pa so še posledične okužbe notranjih organov, recimo srca ... Zelo redek zaplet pa je razvoj vnetja s področja ustnega dela žrela na spodnja in zadnja obžrelna tkiva ali celo v prsno votlino, kar se lahko še dandanes konča tudi s smrtjo.«
Bakterijske okužbe žrela torej nikakor ne gre zanemariti, kljub temu pa se dogaja, da mnogi ob značilnih znakih ne obiščejo zdravnika. Mladi in sicer zdravi bodo težave verjetno kljub temu preboleli brez zapletov – so pa ti seveda mogoči, in če se pojavijo, so lahko precej hudi, še poudarja sogovornik in sklene: »Še pogosteje pa se zgodi, da ljudje pridejo k zdravniku prehitro ali pa ob virusni okužbi zahtevajo predpis antibiotika. Pripomniti je treba, da je stanje bakterijske odpornosti na antibiotike resnično alarmantno. Glavna razloga sta prav gotovo nekritično predpisovanje antibiotikov takrat, ko niso potrebni, in splošna izpostavljenost ljudi antibiotikom v hrani in vodi, ki se tam znajdejo zaradi široke uporabe v živinoreji in drugih panogah. Zato je v nejasnih primerih potreben pregled zdravnika, da skupaj s preostalimi diagnostičnimi možnostmi opredeli vzročnost obolenja.«