VITALNO

Bohinjska masaža z nepalskim pridihom

Objavljeno 31. maj 2015 09.00 | Posodobljeno 31. maj 2015 09.00 | Piše: Špela Ankele

Kaj imata skupnega Bohinj in Nepal? Od tam je na Gorenjsko prišel maser, ki deluje v hotelu Kristal.

Badri Dhungana, 25-letni maser iz Nepala, se v Bohinju odlično počuti. Foto: Špela Ankele

Zdi se, da v zadnjem času javno odmevajo le zgodbe tistih bohinjskih hotelov, ki so zapuščeni in v s(r)amoti prepuščeni zobu časa. A v Bohinjskem kotu se pišejo tudi drugačne hotelske zgodbe. Ste vedeli, da v Bohinju nimajo urejenega vodnega parka zgolj ob eko hotelu, temveč da ima tudi hotel Jezero notranji bazen z ogrevano vodo in zraven še center dobrega počutja? Podobno ponudbo, a v miniaturni izvedbi, so na presneto inovativen način to pomlad uredili tudi v bližnjem hotelu Center, kjer je lastnik Milan Kozomara v odsluženih vipavskih vinskih sodih uredil savno, bazenček s toplo vodo in masažni kotiček. A Bohinja tokrat nismo obiskali zaradi ravnokar naštetega, temveč nas je tja zvabil maser iz daljnega Nepala, ki deluje v hotelu Kristal.

Zgodba o nepalskih masažah v Bohinju se je začela povsem naključno. V družinskem hotelu sta zakonca Alenka in Ludvik Dobravec, ki jima pomagata sinova Jan in Luka, že skoraj desetletje gostila Ukrajinca Dmitrija Szkopinceva. Lastnik madžarskega centra zdravljenja Calendula, ki se osredotoča na alternativno in holistično zdravljenje in tudi na jogo, se je v Bohinju zelo dobro počutil – pa ne samo zaradi prijaznih gostiteljev, s katerimi so se po letih stkali že prijateljski odnosi. »Dolgo je najdaljše počitnice v letu preživljal v našem hotelu. Hitro je prepoznal, da je v Bohinju podobna energija kot v Himalaji. Kot pravi, je tu ravno zaradi tega zdravljenje za 30-odstotkov uspešnejše kot drugod,« uvodoma pove Alenka Dobravec.

Prek Ukrajinca se je družinski hotel Kristal počasi povezal z nepalskim maserjem Badrijem Dhungano, ki je ta čas delal na madžarski kliniki Calendula. »Predlani sem prišel v Evropo, in to s petimi maserji iz Nepala. Med enim od svojih obiskov v katmandujskem ajurvedskem centru, kjer sem se tedaj šolal in hkrati tudi delal, nas je na delo na Madžarsko povabil Dmitrij Szkopincev. Na Madžarskem sem znanje pridobival eno leto, nato pa so me povabili v Bohinj.«

Badri Dhungana je v Evropo prišel predlani: šolal se je in delal v katmandujskem ajurvedskem centru, bil na Madžarskem, potem so ga povabili v Bohinj. Za masažo se odločajo ljudje, ki so izčrpani, pravi 25-letnik in še, da niti prehranjevalni vzorci niso najbolj zdravi.

Za masažo se odločajo ljudje, ki so izčrpani

Kot opaža 25-letni nepalski maser, so tisti, ki se odločijo za bohinjsko masažo z nepalskim poudarkom, »precej izčrpani – tako zaradi službe in stresa kot tudi zaradi tega, ker si ne vzamejo časa za počitek in sprostitev. Vse svoje misli zadržujejo v sebi, takšno kopičenje pa seveda ni dobro«. Hkrati Dhungana pravi, da opaža tudi mnogo slabih prehranjevalnih vzorcev: »Zdi se mi, da v primerjavi z našo kuhinjo uporabljate premalo začimb in preveč maščob. Brez dvoma bi se bilo treba ogibati zmrznjenega rdečega mesa kot tudi preobilice sladkorja. Ob takšnem precej stresnem načinu življenja pa si pogosto vzamemo premalo časa ali ne najdemo dovolj volje za vsakodnevno gibanje, ki predstavlja še enega od korakov do zdravja.«

Ko sogovornika povprašamo o posebnostih njegovih masaž, na začetku omeni panchakarmo: »Gre za proces čiščenja telesa, ki zajema pet stopenj in obsega različne pristope – od masaže s paro in izbranimi zeliščnimi olji do pitja zdravilnega prečiščenega masla ghee in še česa. Gre za obsežen in več dni trajajoč postopek, ki traja dober teden oziroma največkrat med 14 in 21 dni.«

Misel dopolni Alenka Dobravec: »Poleg tega imamo v hotelskih sobah, ki smo jih preuredili v masažni prostor, še različne masaže in programe, hkrati pa smo se osredotočili še na jogo. V Bohinju pripravimo poseben kamp, ki ga vodi jogi z madžarske klinike Calendula. Posebnost je, da joga poteka v naravi oziroma na prostem.«

In ravno ta izjemna bohinjska klima je po besedah sogovornikov tista, ki poskrbi za dodano vrednost. »Imamo tako domače kot tudi tuje goste. Opažamo, da je med njimi tudi nekaj takih, ki so v preteklosti redno hodili v Indijo, zdaj pa tisto, kar so iskali na drugem koncu sveta, lahko najdejo pri nas v Bohinju,« še pove Alenka Dobravec v osrednjem hotelskem prostoru, toplo okrašenem s številnimi slikami, nastalimi na slikarskih kolonijah, ki hotel vsako jesen spremenijo v mednarodni ustvarjalni prostor.

Deli s prijatelji