Bodo bakterijske okužbe neozdravljive?

Ogroženi smo bili pred odkritjem antibiotikov, ogroženi smo z antibiotiki. Ljudje in tudi zdravniki očitno zlorabljamo zdravila, ki omogočajo presaditve organov, kemoterapijo pri zdravljenju rakavih obolenj in intenzivno zdravljenje ter preprečujejo širjenje in rast različnih škodljivcev v našem telesu, odpornost bakterij pa je zato čedalje večja, opozarja stroka.

Novih antibiotikov malo

Takšna pridobljena odpornost pomeni, da se bakterija kljub antibiotiku v telesu množi, kar podaljšuje ali celo onemogoča ozdravitev in lahko povzroči celo smrt, za nevarnost pa smo po večini krivi sami z neustreznim jemanjem zdravil, kažejo podatki: preveč je namreč tistih, ki uživajo antibiotike tudi ob virusnih obolenjih, mnogi pa jih odmerjajo nepravilno in brez upoštevanja natančnih navodil, torej skrajšujejo zdravljenje, zmanjšujejo odmerke ali njihovo pogostost in tako dajejo bakterijam možnost, da se privadijo na učinkovino. Pojavljajo se novi sevi, odporni tudi proti več antibiotikom hkrati, pojav pa vse bolj ogroža javno zdravje, saj je novih antibiotikov, ki bi lahko zatrli novo pridobljeno odpornost, zelo malo. Zaradi odpornosti bakterij proti antibiotikom so bolniki nevarno izpostavljeni okužbam z mnogotero odpornimi bakterijami, opozarjajo z Inštituta za varovanje zdravja RS. Okužbe pogosto pozneje začnejo zdraviti z ustreznimi antibiotiki, kar povečuje obolevnost in smrtnost ter podaljšuje zdravljenje v bolnišnici, odporne bakterije zahtevajo intenzivnejše zdravljenje ter zdravljenje z drugačnimi in dražjimi antibiotiki, ki imajo lahko resnejše neželene učinke. Ne pozabimo: novejše metode, kot so operacije, zdravljenje rakavih obolenj in intenzivno zdravljenje, brez učinkovitih antibiotikov ne bodo več mogoče, bakterijske okužbe pa se bodo le širile in postajale neozdravljive!

Več E.coli, manj MRSA

Le preudarna raba antibiotikov je lahko učinkovita strategija za preprečevanje širjenja odpornih bakterij, opozarjajo z IVZ. Po podatkih evropske mreže EARS-Net se odpornost proti antibiotikom v številnih evropskih državah povečuje in pomeni vse večjo grožnjo učinkovitosti antibiotikov. Podatki kažejo, da so razlike v prevalenci odpornosti bakterij med evropskimi držami velike; v Sloveniji in tudi marsikje drugje po Evropi je opazno stalno povečevanje odpornosti Escherichie coli, ki med drugim povzroča okužbe sečil in spada med najpogostejše povzročitelje okužb, z dolgoletnim izvajanjem ukrepov na področju preprečevanja okužb v posameznih bolnišnicah in preudarno rabo antibiotikov pa je obvladovanje MRSA, proti meticilinu odpornega Staphylococcusa aureusa, ki lahko povzroči okužbe kože in ran, celo pljuč, okužbe na predelu operativnega posega, krvi, srca, kosti in druge invazivne okužbe, zgledno, medtem ko se je število okužb v nekaterih drugih državah povečalo. V Sloveniji, kot kažejo podatki, večina prebivalstva uporablja antibiotike v domačem okolju oziroma ob ambulantnem predpisovanju. Njihova skupna poraba v večini evropskih držav se je med letoma 1997 in 2010 povečala, zadnji podatki iz slovenske mreže ESAC-Net pa spodbudno kažejo, da se je skupna poraba, zlasti pri ambulantnem predpisovanju, zmanjšala.

Kako lahko torej pripomoremo k zajezitvi širjenja odpornih bakterij? Povsem preprosto: pri jemanju antibiotikov upoštevamo zdravnikova navodila, kadar je mogoče, preprečimo okužbo s cepljenjem, redno umivamo roke sebi in svojim otrokom, na primer po kihanju ali kašljanju in pred dotikanjem drugih predmetov ali ljudi, vedno uporabljamo antibiotike, ki nam jih je predpisal zdravnik, ne uporabljamo ostankov zdravil ali antibiotikov, ki smo jih morda dobili kje brez recepta, ostanke vrnemo v lekarno ali pa se o tem posvetujemo s farmacevtom. In v mesecih, ko so virusna obolenja najpogostejša, se posvetujemo z osebnim zdravnikom, kako lajšati simptome prehlada in gripe – brez antibiotikov.