Bodi odgovoren, testiraj se

V Sloveniji je z virusom HIV okužen manj kot en človek na tisoč prebivalcev, a vendar število okuženih pri nas narašča. »Po 30 letih od začetka epidemije, po vseh informacijah o okužbi je na videz nenavadno, da se epidemija širi,« pravi prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in dodaja, da je slovenska epidemija še vedno majhna, vendar pa je skrb vzbujajoče, da je med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, okuženih več kot pet odstotkov. »Očitno je zaradi učinkovitega zdravljenja popustil strah pred umiranjem. Pomemben vzrok pa je tudi sodoben način razmišljanja in neodgovornega vedenja. V obdobju zadnjih let imamo na leto od 40 do 55 na novo okuženih in obolelih, kar je za več kot 100 odstotkov več, kot je bila incidenca pred desetimi leti. Žal jih več kot tretjina pride že z napredovalo okužbo, ko imajo koncentracijo celic CD4 pod 200/mm3, četrtina pa ima že polno razvito bolezen – aids.«

Prof. dr. Janez Tomažič

Slovenci se ne testiramo radi

Zgodnje odkrivanje okuženih z virusom HIV in njihovo zgodnje zdravljenje je poleg promocije bolj odgovornega obnašanja prednostna naloga v boju proti HIV oziroma aidsu. Preventiva je najučinkovitejše zdravljenje aidsa in le tako se lahko preprečijo nove okužbe. »Tveganje za prenos je največje, če je človek, ki je izvor HIV, v začetnem ali poznem obdobju okužbe, ko je koncentracija virusa v telesnih tekočinah velika. Najpogosteje prenese virus na druge ljudi v prvih mesecih po okužbi (60 odstotkov vseh prenosov), ker je takrat najbolj kužen, ne ve za svojo okužbo in se pogosto obnaša promiskuitetno.«

Največja težava v Sloveniji je, pravi naš sogovornik, da se ljudje zelo redko odločajo za testiranje, zato je potrebna večja aktivnost vseh slovenskih zdravnikov. Tako so letos pozvali vse slovenske družinske zdravnike in tiste, ki se ukvarjajo z mladimi, naj se pridružijo v borbi za zajezitev epidemije aidsa. »Prosili smo jih, da delujejo vzgojno in pogosteje predlagajo svojim varovancem, predvsem tistim s tveganim obnašanjem, testiranje na HIV. Še posebno to velja za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, in druge ogrožene s tveganim obnašanjem. Na primer ljudje, ki vedo za okužbo (abstinenca, pogostejša uporaba kondomov, okužbo morajo obvezno razkriti svojim spolnim partnerjem), in predvsem ljudje, ki se zdravijo, širijo okužbo veliko manj kot tisti, ki ne vedo zanjo. S takim pristopom bi lahko epidemijo v Sloveniji precej omejili,« pravi prof. Tomažič in dodaja: »Nujno je treba promovirati kombinacijo bolj odgovornega obnašanja, kar pomeni varnejši spolni odnosi, uporaba kondomov in lubrikantov, poznavanje partnerja, izogibanje promiskuiteti, in pogostejšega testiranja, predvsem najbolj izpostavljenih. Pomembno je, da okužbe odkrijemo v zgodnjem obdobju in ljudi čim prej zdravimo. Zdravljenje je tudi odlična preventiva. Pri bolnikih, ki se uspešno zdravijo, je za več kot 90 odstotkov zmanjšano tveganje za prenos okužbe na spolnega partnerja.«

Okužba z virusom HIV je postala kronična obvladljiva bolezen, pravi prof. Tomažič, vendar mora bolnik izpolnjevati dva temeljna pogoja: zdraviti se mora začeti pravočasno in da, ko je to treba, uživa zdravila redno in do konca življenja.



Najučinkovitejša je preventiva

Redno testiranje na okužbo s HIV s postavitvijo zgodnje diagnoze zmanjšuje zdravstvene posledice za pacienta, prispeva k preprečevanju nadaljnjega prenosa in zmanjšuje finančne posledice za zdravstveni sistem, pravijo na Inštitutu za varovanje zdravja RS. Zato si že vrsto let prizadevajo na preventivnem področju s koordinacijo in sodelovanjem z območnimi zavodi za zdravstveno varstvo po vsej Sloveniji. Tudi letos bodo potekale številne preventivne aktivnosti v šolah, nevladnih organizacijah in drugje. »Letos želimo še posebno poudariti pomen pravočasnega, zgodnjega testiranja na HIV, ne samo zaradi dejstva, da se po številu testiranj na prebivalstvo v Evropi uvrščamo med tiste države z najnižjo stopnjo, ampak predvsem zato, ker bi več kot polovica ljudi ob diagnozi okužbe s HIV v Sloveniji že morala prejemati protiretrovirusna zdravila. Zavedati se je treba, da imajo okuženi ob zgodnji diagnozi in zdravljenju daljše in bolj kakovostno življenje,« je povedala Evita Leskovšek z IVZ in nadaljevala: »Eden od vzrokov za nizko udeležbo je prisotna stigmatizacija do okuženih, obolelih in rizičnih skupin. Testiranje želimo pri nas normalizirati in ga približati predvsem skupinam z večjim tveganjem.« Na IVZ zato opozarjajo na pomen preventive in odgovornega spolnega vedenja, z dosledno uporabo kondoma, saj lahko tako tveganje za okužbo zelo omejimo.

Nediagnosticirani primeri okužbe s HIV ostajajo velik izziv za zdravstveno skupnost v celotni Evropi. Najmanj vsak tretji človek od 2,3 milijona okuženih s HIV v Evropi ne ve, da je okužen, polovica je obsojena na pozno diagnozo. Vsakdo ima pravico, da pozna svoj HIV-status in ima v primeru okužbe vso potrebno podporo ter ustrezno zdravljenje, pravi prof. dr. Tomažič. »Ljudje, ki so okuženi s HIV in tega ne vedo, ogrožajo sebe (napredovanje bolezni) in druge (nezavedno širjenje okužbe). Zato velja: bolj odgovorno obnašanje ter testiraj in zdravi.«