V zadnjih petih letih se je usposabljanj iz prve pomoči, ki jih izvajajo Rdeči križ Slovenije in 56 Območnih združenj Rdečega križa Slovenije, udeležilo med 20.000 in 25.000 ljudi. Znanje bi bilo treba obnoviti na od tri do pet let.
Kaj bi naredili, če bi se na ulici pred vami zgrudil moški srednjih let in se držal za prsi? Kako bi ravnali, če bi otrok padel z drevesa in se ne bi odzival? Znate pomagati ponesrečencu v prometni nesreči? Jutri, 13. septembra, zaznamujemo svetovni dan prve pomoči, dan je namenjen ozaveščanju širše javnosti o tem, kako pomembno je znanje prve pomoči od otroških let naprej. Različne študije kažejo, da laiki znajo nuditi prvo pomoč v primeru lažjih poškodb, bolj pa so v zadregi v primeru življenjsko ogrožajočih poškodb in obolenj.
Država bi morala zakonsko urediti, da so usposabljanja iz prve pomoči obvezna v šolah, na delovnih mestih in za udeležence v prometu ter da bi bilo treba ta znanja obnavljati vsaj na 3−5 let, pravi Boris Plavšič, strokovni sodelavec Rdečega križa Slovenije (RKS), saj se na pet let spreminjajo tudi mednarodne smernice za oživljanje. Naj zapišemo, da so na Rdečem križu dali pobudo, da bi se vsebine preprečevanja nezgod in osnov nudenja prve pomoči uvedle v obvezni učni program osnovnih šol, Plavšič pa nam je povedal, da od pristojnega ministrstva še vedno niso dobili odgovora.
Svetovni dan prve pomoči zaznamujemo od 2000. »Od takrat do danes je 77 nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, med katerimi je tudi Rdeči križ Slovenije, izvajalo usposabljanja iz prve pomoči, ki se jih je udeležilo več kot 14 milijonov ljudi. V zadnjih petih letih se je usposabljanj iz prve pomoči, ki so jih izvedli Rdeči križ Slovenije in 56 Območnih združenj Rdečega križa Slovenije, udeležilo med 20.000 in 25.000 ljudi. Ugotavljamo, da je kljub vsemu vsako leto nekoliko več ljudi, ki pridobijo osnovna znanja iz prve pomoči,« je dejal Plavšič.
Ljudje so na splošno pozitivno naravnani do nudenja prve pomoči, meni: »Na odločitev za nudenje prve pomoči pa vpliva vrsta dejavnikov, tudi število prisotnih. Svojevrstno protislovje je, da več ko je prisotnih, večje je obotavljanje. Gre tudi za strah pred ocenjevanjem – kako me bodo videli drugi. Bom naredil prav ali ne?«
Akcije o pomenu znanja za pravočasno in pravilno nudenje prve pomoči bo izvajalo vseh 56 Območnih združenj Rdečega križa Slovenije, ki delujejo v Sloveniji. Da bi opozorili na 'heroje prve pomoči', ki so pripravljeni reševati življenja ob naravnih in drugih nesrečah, je letošnje geslo »Bodi heroj. Rešuj življenja. Prva pomoč je za vsakega, kjerkoli.« Na javnih mestih bodo potekale številne ozaveščevalne aktivnosti, in sicer praktični prikazi nudenja prve pomoči pri oskrbi različnih poškodb, prikazi temeljnih postopkov oživljanja, prikazi uporebe defibrilatorja, predstavitve strokovne literature, predstavitve mobilne aplikacije za PP...
RKS je do zdaj usposobil, organiziral in opremil 80 ekip prve pomoči, pravi Plavšič in še, da prostovoljne ekipe prve pomoči ustanavljajo tudi Civilna zaščita in druge organizacije, vključene v nacionalni sistem zaščite in reševanja (Gasilska zveza Slovenije, Jamarska zveza Slovenije, Gorska reševalna služba …), delovne organizacije in občine. V Sloveniji naj bi delovalo do 200 prostovoljnih ekip prve pomoči, in to število bo doseženo v naslednjih nekaj letih, pove: »Osnovni namen teh ekip je njihovo vključevanje ob naravnih in drugih nesrečah kot dodatna pomoč ekipam nujne medicinske pomoči.«
Hitro ukrepanje
Prva pomoč rešuje življenja. To je prvi korak v verigi preživetja, ne glede na to, ali gre za naravno ali drugo nesrečo. Pomembno je učinkovito in hitro ukrepanje, ki preprečuje resne poškodbe. Nesreča se lahko zgodi kadar koli, kjer koli in komur koli, kar 90 odstotkov življenj rešijo lokalni prebivalci. Vsakih 5 sekund nekdo na svetu umre zaradi posledic poškodb. Več usposobljenih ljudi za nudenje prve pomoči pomeni, da lahko pomagajo pri preprečevanju vsakodnevnih smrtnih primerov.
