MARTINČKANJE

Blagodejno sonce

Objavljeno 21. april 2013 11.00 | Posodobljeno 21. april 2013 11.00 | Piše: Nataša Markovič

Dolgo smo čakali na sonce, zdaj je čas, da si naberemo nekaj zaloge vitamina D.

Tako kot se cvetlice obračajo proti soncu in hlastajo za svetlobo, da bi napolnile svoja klorofilna zrnca zelenega rastja v fotosintetski kaskadi, tako se človek z radostjo in poln optimizma nastavlja žarkom, ki jih na zemljo pošilja sonce. Sončno svetlobo smo po tej dolgi, turobni zimi težko pričakovali, zdaj, ko je končno prodrla izza oblakov, je čas, da si naredimo nekaj zaloge vitamina D. Ta vitamin, ki ga najdemo tudi v ribjem olju in jajčnem rumenjaku, spodbuja absorbiranje kalcija ter fosforja v prebavilih in tako posredno vpliva na rast in gostoto kostne mase. Njegovo pomanjkanje lahko povzroča rahitis ali napake pri razvoju kosti med odraščanjem, zato je še posebno pomembno, da ga nosečnice zagotovijo za normalen razvoj zarodka.

Martinčkanje na spomladanskem soncu ne bo vplivalo le na tvorbo vitamina D, ampak bo blagodejno tudi za naše počutje. S tem sicer ne gre pretiravati, saj si z dolgotrajnim, nezaščitenim in intenzivnim izpostavljanjem sončnim žarkom lahko naredimo več škode kot koristi, pomembno je, da smo pri vsaki stvari zmerni. Ultravijolični žarki (UV), ki se delijo na tri dele, so energija v obliki elektromagnetnega valovanja, večji del te energije je za človeka škodljiv in nevaren. UVA ali dolgovalovno sevanje je tisto, ki ima v zmernih količinah pozitiven vpliv na telo, UVB (srednjevalovno) in UVC (kratkovalovno sevanje) pa sta telesu škodljivi. Sevanje dokazano povzroča mutacije, kot je sprememba v zgradbi gena, ali pa se to zgodi med delitvijo celice. Čezmerno izpostavljanje sončni svetlobi ali umetnim virom UV-sevanja spodbuja nastanek kožnega raka. Tudi v pomladnih dneh je sonce močno, priporočila so taka kot poleti: soncu se ne izpostavljamo med 11. in 16. uro.

Tako kot ne smemo zanemariti vpliva naravne, ne smemo pozabiti na vpliv umetne svetlobe na človeško telo, saj večino časa preživimo v zaprtih prostorih v službi.

Umetna svetloba

Tako kot ne smemo zanemariti vpliva naravne, ne smemo pozabiti na vpliv umetne svetlobe na človeško telo, saj večino časa preživimo v zaprtih prostorih v službi. Oblikovanje svetlobe je veda in umetnost, ki mora skrbno slediti tehničnim, estetskim, psihološkim in okoljevarstvenim zahtevam. Umetna svetloba na delovnem mestu ali doma naj bi bila čim podobnejša naravni. Premišljena osvetlitev notranjih prostorov in svetle barve interjerja pozitivno vplivajo na izboljšanje delovne storilnosti in sposobnosti, predvsem pa na raven aktivnosti. Pri neposredni razsvetljavi mora svetloba prihajati s stropa oziroma navzdol, pri posredni, ki je manj vpadljiva, je usmerjena v strop in prostor razsvetljuje z odbojem. Zelo je pomembno, da so stvari in površine v prostoru enakomerno osvetljene, da gladke površine ne povzročajo bleščanja. Mehki prehodi brez kontrastov bodo blagodejno vplivali na počutje. Povečanje tople bele svetlobe v prostoru sprošča in poveča budnost, dnevna bela svetloba stimulativno vpliva na delovno storilnost.

Svetloba zavira tvorbo hormona melatonina. Raven melatonina, ki se tvori v žlezi češariki, ta je v središču možganov, sodeluje pri ciklu spanja in budnosti, povzroča zaspanost in znižuje telesno temperaturo, zato je tudi koncentracija in izločanje tega hormona najvišja ponoči. Dandanes je skoraj nemogoče toliko slediti naravnemu ciklu, da bi zaspali ob sončnem zahodu, saj umetna svetloba podaljša dan in raven melatonina naraste šele, ko ugasnemo luči. Melatonin deluje tudi kot antioksidant in preprečuje poškodbe DNK, povzročene s karcinogeni, in sicer tako, da ustavi njihov mehanizem, s katerim povzročijo raka. Melatonin po nekaterih študijah vpliva na imunski sistem in naj bi preprečeval nastanek infekcijskih bolezni. Svetloba je poleg vode in zraka vir življenja, zmerno uživanje v sončnih žarkih in naraven cikel sončnega zahoda, ko naj bi legli k počitku, bodo pozitivno vplivali na naše zdravje.

Deli s prijatelji