Vsak po svoje ohranja svoje zdravje, številni prisegajo na dobre bakterije tudi tako pravimo probiotikom. Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki pomagajo vzpostavljati naravno ravnovesje v organizmu, predvsem v črevesju, želodcu in vaginalni sluznici. Ravnovesje lahko porušijo neugodni zunanji in notranji dejavniki, kot so okužbe, antibiotiki, kemoterapije, obsevanja in stres, ki je pogosto povezan z nerednim in neuravnoteženim prehranjevanjem. Gre za mlečnokislinske bakterije, ki jih uporabljajo v tradicionalni pripravi jogurta, kefirja, sira in kislega zelja. Po probiotike nam torej ni treba v lekarno, dobimo jih lahko brez recepta – v živilih! Njihovo rast, razmnoževanje in aktivnost v naših prebavilih pospešujejo prebiotiki. Oboji vzdržujejo uravnoteženo črevesno mikrobioto (skupnost vseh bakterij v določenem okolju) in s tem ohranjajo prebavni trakt v optimalnem stanju. Če se ravnovesje poruši, pomagajo pri hitrejši ponovni vzpostavitvi normalnega stanja: uživamo jih, da nadomestimo dobre bakterije v porušenem ravnovesju prebavil, hitreje odstranimo škodljive ter omogočimo vzpostavitev stabilne mikrobiote, ki nas ščiti in pripomore k normalnemu delovanju prebavnega trakta in odpornosti.
Probiotiki dobro delujejo predvsem na prebavo: vsak človek ima več kot tisoč različnih tipov bakterij, ki uravnavajo prebavo, težave s črevesno mikrofloro se najpogosteje pojavijo ob jemanju antibiotikov, nanjo slabo vplivata tudi alkohol in stres. Neka norveška študija je razkrila, da je pri otrocih za 30 odstotkov manjše tveganje za nastanek različnih alergij, ekcemov in dermatitisa, če so njihove mame v nosečnosti uživale probiotike. Otroci, ki uživajo probiotike, naj bi imeli krepkejši imunski sistem, ki je nujen za obrambo organizma pred vnetji in alergijami. Jogurt in mleko, ki vsebujeta probiotike, kot je Lactobacillius casei, naj bi krepili odpornost organizma proti alergiji na pelod. Študija britanskega inštituta za raziskovanje hrane je pokazala, da probiotiki iz mlečnih izdelkov krepijo delovanje imunoglobulina v borbi proti alergiji na pelod, saj preprečujejo sintezo alergenih snovi, ki jih telo napačno doživlja kot proteine. Poleg tega je dokazano protivnetno delovanje probiotičnih bakterij na blaženje simptomov alergij na seno pa tudi alergija na trave.
Probiotiki naj bi koristili tudi ženskemu intimnemu zdravju: ravnotežje v vaginalni flori lahko porušijo mila, tamponi, odišavljeni dnevni vložki ter antibiotiki. Ob porušenem ravnovesju se pogosto razvijejo glivice ter (bakterijska) vnetja, ta pa lahko preprečimo s pravočasnim uživanjem probiotika L. acidophilius, pravijo ginekologi.
Znano je, da Lactobacillus reuteri NCIMB 30242 vpliva na nižanje holesterola, zdaj pa je nova raziskava pokazala, da probiotiki krepijo nivo vitamina D, in sicer za kar 25 odstotkov. To je prvi dokaz, da so dobre bakterije pomembne tudi pri vzdrževanju nivoja vitamina, ki krepi kosti. Dobre bakterije so nujne za imunski sistem, ki se mora boriti proti virusom in bakterijam. Ljudi, ki redno uživajo jogurte, v posteljo redkeje položijo gripa in prehladi. Dobre bakterije so tudi zaveznice vitkosti, so pokazale nekatere študije, ob vsakodnevnem uživanju probiotikov naj bi hitreje hujšali.
