Verjetno je odveč pripomniti, da so sodobni šoloobvezni otroci občutno preobremenjeni: čedalje zahtevnejši je šolski program, vse več pričakovanj pa kažejo tudi starši in družba. A vsaj počitnice naj bodo zato povsem brezskrbne in brez pritiskov, pred zimskimi prostimi dnevi opozarja dr. Veronika Seles, družinska in zakonska psihoterapevtka.
Brezskrbno druženje
»Kot so mi povedali otroci, si med počitnicami želijo predvsem brezskrbnega druženja s prijatelji in starši. Časa zase, za spanje, nabiranje novih moči,« je pojasnila strokovnjakinja in opozorila na pomen prostega časa za družino kot celoto: »Čas počitnic je zelo pomemben čas povezovanja za celotno družino, še posebno v današnjih časih, ko so delovniki in šolski ter obšolski urniki tako natrpani!« Toda dnevi, ko si lahko tudi odrasli oddahnejo in se prepustijo sproščenemu uživanju s svojimi najmlajšimi, so za vse več ljudi nedosegljivi: finančne stiske namreč mnogim onemogočajo umik z delovnega mesta, zato morajo svoje šolarčke tudi med počitnicami zaupati v varstvo komu drugemu ali pa jim za kratkočasenje naprtiti nove dejavnosti. Velikokrat so zadnji dnevi februarja, čeprav naj bi bili možgani takrat na paši, namenjeni prav učenju, ugotavlja Selesova: »Kdaj je treba nadomeščati zamujeno šolsko snov, kdaj pa jim učitelji naložijo toliko dodatnega dela, ki naj bi ga opravili ravno med počitnicami, da so te na koncu ena sama velika stiska, tako za otroka kot za starše.«
Počitek naj bo v ospredju
Kot kaže statistika zadnjega desetletja, se slovenske družine na skupni oddih najraje odpravljajo v zdravilišča in na smučanje, mnogi prezaposleni malčke zaupajo babicam in dedkom, velikokrat pa šoloobvezen otrok ostane doma pač s tistim od staršev, ki si je v službi zmogel izboriti dopust. A pravzaprav je vseeno, kje otrok preživlja počitnice, dokler je v ljubečem okolju: kot opozarja sama beseda, je bistvo – počitek, zato naj bo ta vsekakor v ospredju, svetuje strokovnjakinja: »Otroci naj si takrat resnično vzamejo čas zase, za svoje veselje in druženje z vrstniki in družino. Kar zadeva šolsko delo, v enem tednu namreč ne bodo veliko nadoknadili, niti veliko izgubili, veliko pa bodo pridobili – brezskrben čas le zase in si nabrali novih moči za nadaljevanje.«
